“Fašenk” kot mu rečejo Ptujčani, se z naborom najrazličnejših pustnih likov uvršča na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine, priznan turistični vodnik Lonely Planet pa ga je uvrstil med deset najzanimivejših karnevalov na svetu. Kurentovanje ni samo spekter družbenih in zabavnih prireditev, ampak tradicija, ki z obhodi kurentov odganja vse slabo in po ljudskem verovanju prinaša srečo ter zadovoljstvo.

Znan slovenski igralec in komik Tadej Toš, ki je kulturno-etnografski festival predstavljal na ptujskem dnevu v Ljubljani, je prav tako kurent. “Jaz našega negovanja tradicije ne razumem kot preoblačenje, iskanje podobe, ki je zunaj tebe, ampak ravno obratno – na ta način pride na plano tvoj pravi jaz. Spomladanski jaz, klic svetlobe in spreminjanje v naravi. To je čas, ki ga je, kljub nizkim temperaturam, zaradi topline naših ljudi, bistveno doživeti na Ptuju,” poudarja Toš.

Kurentom zraven robcev tudi spodnjice in modrčki
Kurenti ali koranti predstavljajo najbolj množičen etnografski pustni lik, ki vsako leto v času od svečenice do pepelnice opravljajo obhode po vaseh in mestih. Domačini jim ponudijo hrano in pijačo, dekleta pa jim v znak naklonjenosti za pas zavežejo robce, ob pravi kemiji tudi kakšne ženske spodnjice ali modrček.

Čeprav so kurentijo – kurentova noša – včasih nosili predvsem mladi fantje, so se ta pravila zrahljala v želji po ohranjanju in prenašanju tradicije. Med kurenti danes najdemo tudi ženske, otroke, najstarejši dejavni kurent pa šteje kar 87 let.

Ptuj bo leta 2020 uradna evropska prestolnica karnevalov
"V Sloveniji so tudi mnoga druga pustovanja, bistvena razlika pa je v dimenziji," poudarja predsednik Kurentovanja Branko Brumen. “Logistika je res zahtevna, a v 60. letih smo se že dobro izurili. Še poseben izziv je mednarodna nedeljska povorka, ko Ptuj v enem dnevu obišče 50.000 gostov z vsega sveta, “ je povedala vodja ptujskega Zavoda za turizem Tanja Srečkovič Bolšec. Karneval je vsako leto različno dolg, letos bo potekal od 15. do 25. 2. 2020.

Na 180 dogodkih, ki se bodo zvrstili v desetih dneh, pričakujejo več kot 100.000 obiskovalcev in čez 7000 mask v skupinah iz 15 držav in s treh celin.

Vročica karnevalskih zabav in “dobre” glasbe
Mnogi Ptujčani rečejo, da imajo v njihovih koncih pet letnih časov – pomlad, poletje, jesen, zimo in pust. Še posebej mladi, ki jim nabor glasbenih dogodkov predstavlja stik s kulturo in zgodovino. “Zanimivo je, da se je tak pojav ohranil vsa ta leta in z menjavo življenjskih slogov. Nam mladim Kurentovanje predstavlja predvsem zabavo,” pojasnjuje Lucija Sevšek, predsednica Kluba ptujskih študentov, ki v času pustovanja organizira zabavo za mlade – Kurentanc.

Vsako leto karneval spremlja tudi glasbeni program, ki poteka v karnevalski dvorani, vendar pod taktirko zunanjega organizatorja, izbranega na podlagi javnega razpisa. Če je bila lani sporna “ekskluziva” vina, ki se je točilo v dvorani, se le dan po napovedi nastopajočih na družbenih omrežjih že vrstijo negativni komentarji na spremljevalni program. Čeprav gre za eno največjih in tradicionalnih slovenskih prireditev, ponovno prevladujejo srbski in hrvaški izvajalci.