Krščanski praznik svetega Janeza Krstnika, poletni sončni obrat oz. solsticij in kresna noč so različna imena za praznik, ki ga pri nas po julijanskem koledarju praznujemo 24. junija, v Belorusiji, Rusiji, Ukrajini in na Poljskem, kjer je še v uporabi gregorijanski koledar, pa ta praznik pod malo drugačnim imenom praznujejo ravno danes.

Vzhodnoevropski slovanski narodi so namreč ta dan poimenovali praznik Ivana Kupala. Ivan je sicer drugo ime za Janeza, beseda Kupala pa izhaja iz slovanskega izraza za kopanje (kar namiguje na povezavo z v reki krščenim Janezom Krstnikom). Nekateri strokovnjaki pa so, nasprotno prepričani, da se je izraz Kupala ohranil še iz predslovanskih časov in naj bi bil ime neke boginje oz. boga.

Krščanstvo združeno s slovanskimi verovanji
Praznik Ivana Kupala zato s sabo poleg krščanskih konotacij prinaša tudi tradicionalna slovanska verovanja in obrede - na kresno noč se namreč dogajajo čudne reči. Po verovanju naj bi le to noč cvetela praprot (za katero vemo, da se ne razmnožuje s cvetenjem), v slovanskih državah na vzhodu Evrope pa ta dan povezujejo tudi s plodnostjo.

Na ta dan si tako mlada dekleta (bodoče neveste) na glavo nadenejo iz rož spleten venec, nato pa skupaj s svojim izbrancem (ali pa v družbi kakšnega drugega dekleta) za srečo skačejo čez kresove. Tradicionalno dekleta na to noč po rekah spuščajo lampijončke in nato napeto zrejo v vodno gladino, saj naj bi se jim po legendi v odsevu ognja prikazala prihodnost.

Na ta dan na svoj račuin pridejo tudi otroci - to je namreč dan, ko lahko (nekaznovano) zganjajo norčije in si privoščijo kakšno potegavščino. Praznik Ivana Kupala sicer (neuradno) velja tudi za prvi dan kopalne sezone, ko se jezera in reke dovolj segrejejo.