V Sevilli bo tri dni potekal festival, na katerem obujajo spomin na tako zelo priljubljen španski običaj, ki ima še danes veliko privržencev.

Še vedno obstajajo fantki, ki se že od rosnih let učijo veščin, kii jih pozneje lahko uporabijo v areni, ko nasproti njih stoji bik, ki vedno bolj piha skozi nosnice, medtem ko matador pred njim maha z rdečim ogrinjalom.

Prava bikoborba za Špance nikakor ni le tekanje za bikom, ampak gre za posebno umetnost. To je poseben obred, umetnost obvladovanja bika v areni, ki se kažejo v premišljenih elegantnih gibih matadorjev. Bikoborci so nekoč bili narodni junaki, tudi danes pa še niso izgubili blišča, le nasprotniki bikoborbe so vedno glasnejši.

Tradicija ali mučenje živali?
Matadorji v areni nosijo posebne noše, ki so namenjene samo bojevanju. S posebnimi gibi in z zamahi z rdečimi ogrinjali dražijo bika. Ko bik postane zelo napadalen, bikoborec vzame posebno sulico, se približa biku in jo zabode biku v zgornji del telesa. Njegovo zmago nad živaljo občinstvo nagradi z ogromnim aplavzom, meso bika, ki je bil ubit v bikoborbi, pa se naslednji dan v mesnicah prodaja po zelo visokih cenah.

Po vsem svetu pa so vedno glasnejša nasprotja med tistimi, ki bikoborbo neizprosno podpirajo in njenimi nasprotniki. Bikoborski navdušenci pravijo, da je to dolga, pomembna in neločljiva kulturna tradicija, drugi, predvsem skupine za varstvo živali, pa se sklicujejo na nečloveško trpljenje živali med predstavo.

C. R.