78-letni Dimitris Pistiolas že od svojega 15. leta zbira kamere, njegova zbirka pa je prejšnji mesec štela kar 937 primerkov, kar je tudi vzrok, da se je že osmič zapored vpisal v slovito knjigo.

Upokojeni pismonoša svojo zbirko hrani v domačih kletnih prostorih, ogledajo pa si jo lahko le tisti, ki jih upokojeni poštar povabi sam. "Ko dobim novo kamero, se počutim kot majhen otrok, ki dobi božično darilo," je dejal Pistiolas in povedal, da vsako kamero najprej obnovi in popravi, nato pa jo postavi na posebno mesto.

Zbirko si je pred kratkim ogledal tudi direktor filmskega muzeja v Londonu Ronald Grant, ki je bil nad Grkovim delom navdušen, saj je za takšno zbirko, kot pravi, treba veliko časa in predvsem denarja: "Gre za velike denarne vložke, za veliko znanja, imeti pa moraš tudi zelo dober spomin. Ko jih zbereš nekaj sto, potem moraš že pošteno razmišljati, katero že imaš in katere še ne. Takih kamer se ne da kupiti v trgovini."