Šenčurski župan Ciril Kozjek je pojasnil, da je občina na prelomu tisočletja od kmetijske zadruge odkupila objekt v središču Šenčurja, ga adaptirala in v njem uredila muzej. Več kot 20 let so v muzeju odpirali različne priložnostne razstave, na ogled pa je bila tudi stalna zbirka umetniške keramike, poroča STA. Kozjek je povedal, da je bilo z leti interesa za ogled razstav vse manj, zato je, ko je videl nekaj maket Igorja Grabnarja, podal pobudo, da bi muzej popestrili z maketami. Uresničitev zamisli je trajala več kot dve leti in je naletela tudi na kar nekaj pomislekov, zdaj ko je Muzej v malem odprl svoja vrata, pa je župan prepričan, da bodo z rezultatom vsi zadovoljni.

V pritličju muzeja so na ogled makete, ki prikazujejo evolucijo človeka, mamuta v Nevljah pri Kamniku, življenje koliščarjev, rojstno hišo Ivana Cankarja, življenje Franceta Prešerna, partizansko bolnico Franjo, taborišče Ljubelj in razglasitev samostojnosti Slovenije. V prvem nadstropju je prikazana preteklost od Rimljanov do osamosvojitve Slovenije, makete pa povezuje vlak. Simbolno je predstavljen Martin Krpan, na ogled pa so tudi makete Triglava, Solkanskega viadukta, soške fronte in obdobja med obema vojnama, med njo ter po njej. Zaznamovala sta tudi slovensko osamosvajanje in vstop v Evropsko unijo.

Združil ljubezen do maketarstva in zgodovine

Kot je povedal izdelovalec maket Igor Grabnar, je leta 2012 združil svojo ljubezen do maketarstva in zgodovine ter začel najprej zbirati material in nato izdelovati makete zgodovinskih mejnikov. V makete je bilo vloženih okoli 50.000 ur dela, pri čemer je Grabnar imel tudi nekaj pomočnikov. Sodeloval je tudi s strokovnjaki, da je zgodovinski prikaz dogajanja v maketah kar čim bolj verodostojen. Pri izdelavi makete koliščarjev je tako denimo sodeloval s predstojnikom inštituta za arheologijo Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Antonom Veluščkom.

Kot je dejal Velušček, so v omenjeni maketi oziroma diorami ujeli trenutek izpred 5200 let. Bistvo diorame je namreč, da prikaže življenje v nekem trenutku. "To je v bistvu fotografija, vendar v tridimenzionalni obliki," je pojasnil. Ob tem je dodal, da so takšni prikazi vedno bolj priljubljeni, Grabnar pa na tem področju v Sloveniji orje ledino. "S spretnimi prijemi in velikim angažmajem verjamem, da je to velika zgodba o uspehu," je izpostavil Velušček.

Program v muzeju Slovenija v malem vodi Bine Logar, ki po različnih šolah vodi krožke in delavnice maketarstva, s katerimi med mladimi spodbuja kreativnost, fino motoriko in tehnične hobije. "S pravim pristopom lahko za maketarstvo navdušimo nove generacije," je prepričan. Različne kreativne delavnice se bodo tako izvajale tudi v muzeju.

Logar verjame, da lahko novi muzej služi tudi kot odlična dopolnitev šolskih programov, kar je potrdila tudi svetovalna delavka na Osnovni šoli Šenčur Mateja Potočnik Poljanšek. V muzeju tako pričakujejo skupine dijakov, učencev in vrtčevskih otrok. Zanje muzej po dogovoru že odprt za ogled, 25. januarja pa bo svoja vrata prvič odprl tudi zunanjim obiskovalcem.

Župan je prepričan, da bo muzej turistična pridobitev kraja. Ob tem si želi, da bi Grabnar izdelal tudi maketo Šenčurja, zlasti njegovega centra. Grabnar, ki je na polovici izdelave makete Celjskega gradu, je napovedal, da se bo tudi makete Šenčurja zagotovo lotil. Edino omejitev pa predstavlja pomanjkanje prostora v muzeju.