Diego je bil eden od 14 želvakov, ki so jih izbrali za sodelovanje v programu razmnoževanja na otoku Santa Cruz v južni Kaliforniji.

Program se je izkazal za izjemno uspešnega, saj je od 60. let zaslužen za več kot 2.000 novih orjaških želv. In eden glavnih razlogov za to naj bi bila prav Diegova spolna sla. Stoletni želvak je zaplodil na stotine potomcev, nekateri številko ocenjujejo celo na 800.

Program je zdaj končan, Diega pa bodo marca vrnili na njegov rojstni otok Española, kjer se bo pridružil preostalim 1.800 želvam, od katerih naj bi jih Diego zaplodil najmanj 40 odstotkov.

"Diego je prispeval velik delež rodu, ki ga zdaj vračamo na Españolo," je za AFP povedal Jorge Carrion, direktor parka Galapagos. "Med vsemi nami je čutiti veliko sreče, da lahko vrnemo to želvo v njeno naravno okolje."

Diega odpeljali pred 80 leti

Uprava parka meni, da je Diega z Galapaškega otočja odpeljala znanstvena odprava pred 80 leti. Pred okoli 50 leti sta na Españoli živela samo še dva samca Diegove vrste (Chelonoidis hoodensis) in 12 samic.

Velike galapaške želve veljajo sicer za enega najdlje živečih vretenčarjev – v divjini dočakajo krepko več kot sto let, v ujetništvu pa je bila najstarejša do zdaj stara 170 let.

Da bi vrsto rešili, so Diega, ki je bil takrat v živalskem vrtu v San Diegu, vključili v program na Santa Cruzu.

Diego je trenutno v karanteni, preden se bo vrnil na Españolo, ki velja za enega najstarejših delov otočja v Tihem oceanu.

Otočje Galápagos, ki leži 900 kilometrov zahodno od celinskega Ekvadorja, je del Unescovega seznama svetovne dediščine in slovi po svoji edinstveni flori in favni. Avtohtone galapaške živalske vrste, vključno z legvani in želvami, so odigrale ključno vlogo v razvoju evolucijske teorije Charlesa Darwina.