Sali je v Beltince prišel za očetom kmalu po drugi vojni. Še pomni, kako je bilo, ko je mladino učil uživati sladoled. "Na začetku niso niti vedeli, kaj je sladoled, na začetku so ga grizli," je povedal Salih, ki je dodal, da je bil takrat sladoled drugačen. "Vse je bilo narejeno z domačimi proizvodi, od jajc do mleka."

A kljub novostim v poklicu Sali še vedno rad svetuje sinu Aslanu, ki je pred leti prevzel obrt. Malo hudomušno, kot zna samo on.

Da, vedno je bil za šale in pri svojih letih še vedno trdi, da to pač k sladoledu sodi. Zaradi svoje dobre volje je pred leti postal častni občan Beltincev, in vedno ko pride iz rodnega Tetova, ga pozdravijo prav vsi, ki jim je nekoč risal nasmeh na obraz. "Marsikateri sodoben obrtnik bi se moral učiti na njegovem zgledu. Verjetno Sali ni in ne bo nikoli postal bogataš. Je pa bogat po srcu," je povedal Avgust Farkaš.

Sicer pa ima Sali rad svoj dom in svoji domovini - Makedonijo in Slovenijo. In vrednote, o katerih je vredno razmisliti! Skromnost in pravičnost. Le tako si lahko obetaš prijatelje, kot jih imam jaz v Prekmurju, je še dodal.