Največja svetovna čudesa so tako postala Veliki kitajski zid, perujski Machu Picchu, kip Kristusa Odrešenika v Sao Paulu, starodavna Petra v Jordaniji, majevska piramida v mehiškem mestu Chicha Itza, rimski Kolosej in indijski Tadž Mahal.

Demokratično glasovanje
Akcijo, v kateri je glasovalo več kot 90 milijonov ljudi, je sprožil švicarsko-kanadski avanturist Bernard Weber. V verjetno najbolj obsežnem glasovanju v zgodovini človeštva so organizatorji v povsem enakopravnem boju primerjali dediščino evropske in drugih svetovnih civilizacij. Začetno število nominiranih z vsega sveta je bilo 200, potem pa se je krog izbrancev postopoma ožil. Skupina svetovno znanih arhitektov in nekdanji generalni direktor Unesca Federico Mayor so lani izmed preostalih 77 kandidatov za zmago izbrali končnih 21.

Stara čudesa so bila v Sredozemlju
Projekt so financirali z zasebnimi donacijami in dohodki od prodaje licence za predvajanje projekta, ki sicer ni povezan z organizacijo Unesco. Vseh sedem starih svetovnih čudes je bilo v Sredozemlju, pred 2.500 leti pa naj bi jih izbral neki starogrški pisatelj. Edine, ki so preživele zob časa, so piramide v Gizi. Unesco skrbi za seznam svetovne kulturne dediščine, na katerega so do zdaj uvrstili že 830 znamenitosti. Do zdaj so v projekt investirali približno 10 milijonov evrov.

Unesco se ne strinja s tekmovanjem
Weber meni: "Prišel je čas za nekaj novega, da združimo svet. Želimo, da ljudje na svet okoli sebe gledajo drugače in da cenijo tako svojo lastno kulturo kot tudi kulturo drugih." Kritično pa je reagirala predstavnica Unesca v Indiji Nicole Bolomey in projekt označila za nedemokratičen in neznanstven. Bolomeyeva opozarja, da se projekt za razliko od Unescovega seznama svetovne kulturne dediščine ne osredotoča na spomenike in druge znamenitosti, ki so ogrožene.

Pripravili smo fotozgodbo o izbranih biserih.