DJ Jazzy Jeff, ki se ga številni spomnijo po vlogi v humoristični seriji Princ z Bel Aira, se je po treh letih vrnil v Slovenijo. "V Mariboru je bilo zelo lepo in čakal sem, da se lahko vrnem," je dejal v pogovoru za MMC.

V Slovenijo bi se moral vrniti že poleti na festivalski nastop, toda kot je dejal sam, se stvari niso izšle. Tu je stkal tudi nekaj prijateljstev, zaradi katerih se je še posebej razveselil, ko je zagledal na svojem urniku, da ga čaka nastop v Ljubljani. Ta ga je pričakala v razprodanem ljubljanskem klubu, ki te dni praznuje svoj tretji rojstni dan s serijo nastopov.

Trikratni grammyjevec je naklonjenost vračal s pravim potovanjem po zgodovini hiphopa, rapa, rocka ... "Pred tabo so ljudje, ki se želijo zabavati, ti pa jih odpelješ na glasbeno potovanje in jim s tem omogočiš, da se imajo lepo," je spregovoril o svoji filozofiji. Jeffrey Allen Townes, rojen leta 1965 v Filadelfiji, se je že v šoli hitro uveljavil kot razredni didžej, toda življenje se mu je obrnilo, ko je videl Disco Doca oz. ko je spoznal Willa Smitha. S katerim sta še danes dobra prijatelja.

Več o njegovem odnosu z njim, spominih na njegove igralske dni in pogledu na didžejsko obrt pa si lahko preberete spodaj.

Didžej Jazzy Jeff - veteran, sem nekje zasledila naslov enega vašega intervjuja. Glede na to, da vas še nekaj mesecev loči od januarja, ko boste praznovali 50. rojstni dan, se res počutite tako?
Ne. Sploh ne. Vedno sem se v življenju ravnal tako, da mi ni bilo mar za dosežke in za čas. Blagoslovljen sem, ker lahko počnem nekaj, kar res ljubim. Ker poznam toliko ljudi, ki nimajo radi svojih služb. Sam pa sem imel priložnost, da lahko ljubim svojo službo že kar nekaj let. Tako da mi ni mar za leta. Nekoč sem izjavil, da bom to počel, dokler bom lahko (smeh).

Prvi didžej, po katerem ste se zgledovali, je bil iz Filadelfije. Ime mu je bilo Disco Doc. Koliko se ga še spomnite in kaj se je pozneje zgodilo z njim?
Ne vem, kaj se je zgodilo z njim. Vem, da je v nadaljevanju svojega življenja preživljal precej težke čase. Spomnim se, da je bil človek, ki je imel ogromne zvočnike in se je igral s čustvi ljudi, medtem ko je vrtel skladbe. Opazoval sem, kako je delal menjave med skladbami. In čeprav mi je bila glasba všeč, sem samo sedel tam in ga opazoval, kot da je čarovnik. Tako sem mislil zato, ker je osrečeval ljudi z glasbo. In to je bil tudi odločilni trenutek v mojem življenju, ko sem si rekel, da si želim postati točno tak.

Imate tudi zdaj takšen odnos do občinstva, kot ste ga doživeli sami kot obiskovalec na nastopih Disco Doca?
To je moj cilj. In pot do uresničitve je preprosta: pred tabo so ljudje, ki se želijo zabavati, ti pa jih odpelješ na glasbeno potovanje in jim s tem omogočiš, da se imajo lepo. In toliko je "zemljevidov" (smeh), s pomočjo katerih lahko dosežeš ta cilj: skozi staro glasbo, novo glasbo, glasbo, ki je ne poznajo, glasbo, ki jo poznajo. Združevanjem vseh.

Kako gledate na trenutno popularnost elektronske plesne glasbe (EDM), ki je prešla v pore komercialne glasbe?
Gledam podobno nanjo kot na popularnost hiphopa. Začne se v zakotnih "underground" klubih, ko ljudje izvedo za njo, popularnost glasbe eksplodira. In se raztrešči. Tako kot hiphop, EDM ne bo nikoli odšel, le vrnil se bo na mesto, ki mu pripada. Podobno je, ko se ljudje vznemirijo glede določene stvari in jo pograbijo do te mere, da nikoli ne doseže njihovih pričakovanj. In prav to mislim, da se je zgodilo: svet je ponorel za EDM-om. Toda ta se ni začel, ko je postal popularen. Že od nekdaj je med nami. Če pogledate zvoke, čustva in oblike v EDM-glasbi, najdete podobnosti v planet rocku. Ljudje le najdejo novo ime, da ustvarijo občutek novosti.

Gledate na te didžeje kot na vašo konkurenco?
Ne. Mislim, da v glasbi ni konkurence. Odrasel sem v okolju, kjer je dober didžej igral vse, le da bi spravil ljudi v gibanje. Ni bilo hiphoperskih didžejev, house didžejev, EDM-didžejev ... Bili so le didžeji, ki so imeli ob sebi torbo s ploščami, med katerimi je bilo vse, le da je spravilo ljudi na noge.

Vem, da ste še vedno veliki zbiratelj vinilk, ki so se nabirale leta. Tudi v času snemanja serije, zaradi katere vas je spoznal ves svet. Kaj vas je odvrnilo od Hollywooda?
Hollywood mi ni bil nikoli blizu, nisem se z njim poistovetil. Ko se je začela serija, me je potegnilo v njo. Tega si nisem želel, ampak je bila posledica mojega poznanstva z Willom. Bilo je zelo zabavno. Toda tega si nisem želel. Sem oseba, ki si želi igrati pred ljudmi, ali pa ustvarjati novo glasbo v studiu, kjer sem obkrožen z veliko opreme kot nor znanstvenik (smeh).

Pa vseeno, ekipa Princa z Bel Aira se je med drugim zbrala lani v enem izmed londonskih klubov, nastopili ste kot posebni gost v oddaji The Graham Norton Show z Willom, njegovim sinom Jadenom in Alfonsom Ribeiro ... V kakšen užitek so vam ta ponovna srečanja?
Lepa so. Z ekipo, s katero smo ustvarjali serijo, smo postali prava družina. Skupaj smo bili šest let, čeprav sam nisem nastopal v vsaki epizodi. Toda vseeno spoznaš ne le igralcev, ampak tudi snemalno ekipo, maskerje ... Ki postanejo tvoja družina. In tega se nisem zavedal vse do zadnje sezone snemanja serije, ko me je prešinilo, da teh ljudi ne bom več videval na snemanju. Zato se je vedno lepo srečati z njimi.

Ali vaši oboževalci pristopajo do vas in se želijo rokovati z vami tako, kot sta se z Willom v seriji?
Poskušajo (smeh). Poskušajo. To je nekaj, kar sva prisegla z Willom, da ne bova počela z nobenim, kot le drug z drugim. Le z njim se lahko tako rokujem (smeh).

Toda omenili ste v enem izmed intervjujev, da se tudi takrat, ko se srečata, rokujeta čisto običajno ...
Res je. Ljudje se želijo rokovati z mano, kot sem se z Willom. In vidim v očeh, ko ima kdo takšno namero. Takrat samo zagrabim njihovo roko, jo stresem (smeh) in rečem: "Kako ste?" Potem pa slišim izdih nezadovoljstva (smeh).

Kolikokrat vas je stric Phill oz. James Avery vrgel skozi vhodna vrata domovanja družine Banks? Oz. kolikokrat ste v resnici leteli na snemalnem prizorišču?
Prevečkrat. Prevečkrat. Zato so tudi začeli uporabljati isti prizor skozi serijo, ker sem prvič ponovil sceno tolikokrat, da sta bila moja roka (pokaže na levo) in bok popolnoma črna zaradi oteklin. Rekel sem jim, da ne morem več tega početi (smeh).

Z Willom sta v avgustu izvedla Summertime znova na odru. Je kakšna možnost, da se bosta znova združila v studiu? Vem, da ste enkrat izjavili, da ste zelo samozavesti glede ponovnega sodelovanja.
O tem sva se pogovarjala pred enim mesecem - čas je pravi. Pravkar snema nov film, ki ga ne bo dokončal do konca januarja. Toda poskušava najti trideset dni v svojih urnikih, ko bova samo šla nekam, se usedla v sobo in videla, kaj se bo zgodilo. Tako sva tudi včasih ustvarjala glasbo: samo sedela sva v sobi in ideje so prišle. Veliko njih pride med pogovorom in držim fige, da se bova lahko pogovarjala kmalu (smeh).

Ste kdaj iskali drugega "pomočnika"?
Ni toliko vprašanje o pomočniku. Pravkar sem posnel album z Daynom Jordanom in mislim, da lahko delaš projekte z drugimi ljudmi. Odnos, ki ga imava z Willom, se ne bo nikoli spremenil, ker sva začela na istem mestu. In to v zgodnjih dneh hiphopa (smeh), ko sva morala odpirati številna vrata, prestajati vzpone in padce ... Tako da se najin odnos že zaradi preteklosti, ki jo imava, ne bo nikoli spremenil. Ampak vedno bom snemal projekte tudi z drugimi ljudmi.