Jesse Eisenberg zase trdi, da se nikoli ne bo navadil na uspeh.

Eisenbergova kariera je na neki način podobna temačni ironični šali, v kateri je on žrtev. Zgodba gre tako: sramežljiv in neroden otrok je izredno nezadovoljen v svoji koži. Nekega dne odkrije igralski poklic, ki mu postane v veliko tolažbo. Vživetje v pripisano vlogo zdravi njegovo paralizirano samozavest, ko se skrije za likom in hkrati dobi pozornost, po kateri hrepeni. No, ob tem pa mora odšteti paniko, ki nastane ob uresničevanju načela "bodi to, kar si".

Niti ne presenetljivo se izkaže v prikazovanju izredno inteligentnih, toda emocionalno šibkih "piflarjev", jeznih na v vase zagledan svet, iz katerega se čuti izključenega. To počne tako dobro, da posledično pri 27 letih dobi vlogo Marka Zuckerberga, ustanovitelja družabnega omrežja Facebook, v filmu Socialno omrežje, ki ga vodi od nominacije za oskarja do spoštljivih pozitivnih odzivov kritikov.

In tako se je Eisenberg znašel v vrtincu tega, čemur se je z igralstvom želel izogniti: paradiranja med igralsko srenjo ne kot lik, ampak kot Jesse Eisenberg. Postavljen pred voditelje pogovornih oddaj, ustavljen na ulicah in deležen pozdravov najbolj gorečih oboževalcev in nadlegovan od hord novinarjev, ki želijo, da jim pove še kaj o sebi, česar že ni povedal. Ni čudno, da mu njegovi kodrasti lasje prekrivajo že polovico oči, so ugotavljali pri britanskem Guardianu: saj je to edina zaščita, ki mu je še preostala.

Napad oboževalcev z vseh strani
Toda Eisenberg ne tarna (preveč) glede položaja, v katerem se je znašel. "Če bi se pritoževal glede tega, bi bilo grdo, ker gre za težave bogatih. Ali ne? Toda stvar, ki jo jaz vidim, da je alarmantna, je, da sem slaven šele tri mesece. Toda to so bili trije meseci, ko so jih vsi, ki prej še niso imeli fotoaparata na svojih prenosnih telefonih, zdaj dobili. Zato kadar sem na podzemni, se moram samo obrniti in takoj vidim nekoga, kako drži svoj prenosnik ali iPad pokonci in me skrivaj fotografira. To se mi zdi … ne da bi sebe zdaj poveličeval … kot neke vrste napad," je razlagal igralec v intervjuju za Guardian.

Komplimenti? Ne, hvala.
Komplimenti v intervjujih ga zamorijo. "Več lepih stvari kot govorijo ljudje o meni, slabše se počutim," je pred časom dejal v enem izmed svojih intervjujev. Ker ga prepoznajo na ulicah, ga to plaši. "Prisili te, da nočeš več delati neumnih filmov, ker boš na koncu prisiljen, da se pogovarjaš z ljudmi, ki imajo radi neumne filme," je razmišljal igralec. Uspeh ga spravlja v depresijo. "Če pogledamo filme, ki nastajajo danes, je večina izmed njih slabih. Zato če dosežeš neko stopnjo uspeha, še ne pomeni, da boš dobil ponudbe za boljše vloge, ker, po pravici povedano, se zdi, da sploh ne obstajajo," je mnenja Eisenberg.

Njegova mati velika podpornica
Tesne družinske vezi – plus usluge dveh terapevtov – so tisto, kar Eisenbergu preprečuje, da bi popolnoma zašel v vrtinec tesnobe in dvoma. Rojen v Queensu (njegovi starši še vedno živijo v New Yorku z njegovo mlajšo sestro Hallie – prav tako igralko) je na svoje korenine zelo ponosen. Brez sramu pove, da je njegova mati dve desetletji delala kot klovnesa. "Ni nastopala na mojih zabavah," pojasni in doda: "To bi bilo nenavadno. Raje kot to se je zamenjala z lokalnim čarovnikom, tako da je ona zabavala njegove otroke - zastonj. Čarovnik, ki pa je stal malo več – zato je dobil tudi pito – pa je zabaval nas," je pojasnil v intervjuju za Guardian in dodal, da ga je prav mati zelo podpirala pri njegovi igralski karieri.

Allen in Eisenberg - nov film desetletja?
Upoštevajoč Eisenbergov nevrotični značaj, je morda za marsikoga presenetljivo, da naj bi se igralec pojavil v naslednjem filmu Woodyja Allena poleg zvezdnice Juna, Ellen Page, ter igralcev Aleca Baldwina in Penelope Cruz. "Način, kako ustvarja svoje filme, je zelo skrivnosten. Ne vem, zakaj je tako," je bil mnenja igralec. Ko pa je beseda nanesla, da naj bi se pojavil v filmu skupaj z Pagevo, pa je razkril, da ga ne zamenjujejo več tako pogosto z Michaelom Cero – Pageovim soigralcem v Junu.

Zase pravi, da je manj utesnjen, kot je bil nekoč: "Poznam nekaj odličnih igralcev, ki niso zamorjeni vsak trenutek dneva. Zato mislim, da ni treba, da si razvalina, če želiš biti dober."