Njeno ime bo mnoge presenetilo. To je Eva Longoria Parker, prelestna Gaby iz serije Razočarane gospodinje, žena košarkarskega zvezdnika Tonyja Parkerja in ženska, ki blesti vedno, ko se pojavi na rdeči preprogi.

Tudi uradno filantropinja leta
Eva namreč ni le ena v dolgi vrsti muh enodnevnic, ki se v Hollywoodu pehajo za slavo in denarjem, ki ga nato razsipno porabijo za torbice najbolj priznanih znamk, nakit, vreden okrogel milijon, ali vilo v najbolj priljubljeni losangeleški soseski. Eva je tudi velika filantropinja, menda največja trenutno v "deželi sanj", Hollywoodu. Prav zato so jo pri reviji Hollywood Reporter razglasili za filantropinjo, ali če hočete, človekoljubko leta. Uradna utemeljitev se glasi: "Nagrado dobi za neomajno vdanost skupnosti latinoprebivalcev in razdajanje za njihovo dobro."

"Še nikoli nisem spoznal vestnejše in družbeno bolj zavestne mlade osebe, ki ima neskončno energije in tudi nadarjenosti," je bil navdušen urednik revije Eric Mika. "Njena prizadevanja lahko označimo z besedo herkulski. Ves svoj prosti čas in energijo razdaja za zbiranje sredstev za človekoljubne organizacije, ki si prizadevajo za izboljšanje položaja latinoskupnosti, in pri tem je zelo uspešna, saj ji je uspelo zbrati že nekaj milijonov dolarjev."

Povej mi organizacijo ... in Eva bo v njej
Eva, ena najlepših žensk na svetu, je tudi predstavnica neprofitne organizacije Padres Contra El Cancer (Starši proti raku), ki si prizadeva za izboljšanje življenj latinootrok, ki so zboleli za to zahrbtno boleznijo. Leta 2006 je v rodnem San Antoniu ustanovila organizacijo Eva's Heroes, ki zagotavlja varstvo po šoli za otroke iz revnejših družin, sodeluje pri mehiški organizaciji Sklad Rafa Marqueza, prispevala pa je tudi sredstva za ustanovitev nacionalnega muzeja Latinskoameričanov.

"Dobrodelne ustanove in prireditve preprosto ljubim. Zelo rada sodelujem z ustanovami, ki ne zbirajo nekakšne miloščine, ampak si prizadevajo za širjenje izobraževalnega sistema, ki bo ljudi naučil, kako se učinkovito spopasti z izzivi življenja. Ne želim ločevati ljudi, ampak jih integrirati v skupnost."

Odraščala v taki družini
Mnogi bi podvomili o teh besedah, saj smo jih slišali že od mnogih zvezd, ko pa bi jih bilo treba podpreti še z dejanji, je njihova dobrodelnost kar naenkrat izpuhtela. Eva je ena redkih človekoljubk "na mestu", saj jo je mati v duhu pomoči manj srečnim, kot je sama, vzgajala že od tretjega leta, ko jo je vzela s seboj v razred, kjer je poučevala otroke s posebnimi potrebami. Ena izmed takih otrok je namreč tudi njena starejša sestra Liza.

"Rojena sem bila v Lizin svet in od nje sem se ogromno naučila. Vsak dan se je vrtel okoli vprašanja, ali je z Lizo vse v redu." Njuna mati je prav zaradi starejše hčere postala pomočnica učiteljice s posebnimi potrebami in nato ta poklic obdržala 25 let. "Ko sem imela 11 let, me je mati vprašala, ali bi kot prostovoljka sodelovala pri neki dobrodelni prireditvi. Takrat sploh nisem dojela, da tega ne počnejo vsi, da je to nekaj 'več'."

Aktivistka od malih nog
Ko je Liza odrasla in si oblikovala svoje življenje, je Eva našla novo poslanstvo - v skrbi za "latinose". In v njihovo skupnost se je vključila mnogo pred tem, ko je v Razočaranih gospodinjah sprejela vlogo Gabrielle Solis. "Poznal sem jo, še preden se je preselila v Los Angeles in postala slavna. Vedno je bila aktivistka. Po navadi se zgodi, da ko ljudje zaslovijo, to dejavnost nenadoma opustijo, pri njej pa se to ni zgodilo. Zbrala je že milijone in milijone dolarjev. Pred njo ni bilo niti enega Latinskoameričana, ki bi mu uspelo kaj podobnega," je Evi slavo pel direktor mehiško-ameriškega sklada David Damien Figueroa.

Kmalu tudi magistrica
Malokdo ve, da Eva resno študira na kalifornijski univerzi, da bi si pridobila magistrski naziv iz ved o "chicanih", kakor se imenujejo Američani z mehiškimi koreninami. "Podoba, ki jo imajo ljudje o meni, se zelo razlikuje od človeka, kakršen sem v resnici," trdi in že načrtuje naslednji projekt - snemanje dokumentarca o latinootrocih, ki morajo delati na velikih plantažah.

"Ti otroci so ujeti v krog revščine. Tega dela noben Američan ne bi prijel v roke, ali kot pravi moj prijatelj: Če so zaposlili priseljenca, potem je to delo katastrofa." Sredstva za ta film še zbira, a je prepričana, da ji bo uspelo: "Zelo dobra sem pri zbiranju denarja. V resnici 80 odstotkov svojega časa posvetim tej dejavnosti, preostanek pa posvetim delu na televiziji."