Navadno bi se po nizozemski prestolnici trlo ljudi, oblečenih v nacionalno oranžno barvo, z oranžnimi klobuki, lasuljami in šali, a tokrat je zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa vse drugače. Tu in tam občasni sprehajalci (ki se striktno držijo priporočene varnostne razdalje), kakšen kolesar, oblečen v oranžno majico, ter oranžne in nizozemske zastave, ki visijo s pročelij, so edini opomniki na sicer eno največjih pouličnih zabav v Evropi, poroča AP.

Tudi kraljeva družina, ki ta dan načeloma praznuje v družbi sodržavljanov, tokrat praznuje v izolaciji, v svoji palači na obrobju Haaga, od koder so ob prazniku poslali zgolj dva družinska portreta kralja Viljema-Aleksandra, kraljice Maxime in njunih hčerk, prestolonaslednice Amalie ter mlajših Alexie in Ariane. Za ta dan je bilo sicer predvideno veliko javno praznovanje v Maastrichtu (vsako leto izberejo drugo mesto, ki gosti slavje), a je bilo zaradi pandemije odpovedano.

53-letni kralj je ob kraljevem dnevu tradicionalno nagovoril narod prek televizijskih sprejemnikov in se za ves trud zahvalil zdravstvenim delavcem in drugim, ki se vsakodnevno borijo z virusom, hkrati pa si zaželel, da bi bil tokratni praznik "res edinstven": "Tako zelo edinstven, da ostane prvi in zadnji kraljev dan, ki ga preživljamo doma."

Tudi premier Mark Rutte je čestitke kralju poslal kar na družbenih omrežjih, ob tem pa poudaril, da bo tudi sam ta dan preživel doma, k temu pa pozval tudi sodržavljane: "Najboljše darilo, ki mu ga lahko damo, je, da sledimo njegovemu zgledu."

Po poročanju AP-ja so se Nizozemci priporočil držali: niso bučno praznovali na ulicah, tudi bari so bili bolj ali manj prazni, gneča je bila zjutraj le pred pekarnami, ki so prodajale tradicionalne kraljeve slaščice, okrašene z obvezno oranžno barvo – ta je namreč simbol monarhije, saj tamkajšnja kraljeva družina izhaja iz dinastije Orange-Nassau.

Kraljičin oz. kraljev dan praznujejo od leta 1890

Kraljev oz. kraljičin dan je sicer dolgoletna nizozemska tradicija, ki jo je začela prababica zdajšnjega kralja, kraljica Wilhelmina. V bistvu so prva leta 31. avgusta praznovali princesin dan, saj je bila mala Wilhelmina ob prvem praznovanju leta 1885 stara 5 let, na prestolu pa je sedel njen oče, Viljem III. Pet let pozneje, leta 1890, ko je Wilhelmina (pri komaj 10 letih!) sedla na prestol, so praznik preimenovali v "kraljičin dan".

Ko je Wilhelmina leta 1949 prestol odstopila svoji hčerki Julijani, se je prestavil tudi dan praznovanja, in sicer na 30. april, ko je svoj rojstni dan praznovala Julijana. Tudi ta je ob upokojitvi prestol predala svoji hčerki, vendar je, ko je leta 1980 Julijano na prestolu nasledila Beatrix, datum praznovanja ostal isti, saj Beatrix svoj rojstni dan praznuje 31. januarja, ko je za rajanje na prostem preprosto premrzlo, zato se je Beatrix odločila, da bo njen uradni rojstni dan kar na isti dan kot mamin.

Leta 2013 je Beatrix v skladu s tradicijo prestol odstopila sinu Viljemu-Aleksandru, ki pa praznuje 27. aprila, tako da so kraljev dan premaknili zgolj za tri dni.