Od velikega priznanja, v katerem ameriški kolesar Lance Armstrong v pogovoru z Oprah Winfrey ni več zanikal, da si je do zmag na Dirki po Franciji pomagal z nedovoljenimi sredstvi in da je bilo vse, povezano z njimi, laž, je minilo 18 mesecev. V tem času o padlem zvezdniku ni bilo veliko novic, zdaj pa je v pogovoru za CNN nekoliko presenetljivo dejal, da v vsakdanjem življenju niti ne občuti zamer. V kolesarskem svetu je postal persona non grata, na družbenih omrežjih lahko vedno v povezavi s svojim imenom prebere odkrite kritike in zmerjanja, a sam tega ne čuti, pravi.

"Moje življenje je trenutno kar uspešno. Nikoli me ni nihče ozmerjal, niti enkrat, kar me preseneča. Seveda včasih čutim, da bi mi kdo rad kaj rekel, a na koncu vedno ostane tiho," je dejal 42-letnik, ki živi v Aspnu v Koloradu. Kljub temu je priznal, da je v njegovem življenju še vedno "zelo dramatično".

V boju s sodnimi mlini
Po priznanju, da si je do največjih zmag pomagal s sistematičnim uživanjem nedovoljenih poživil, se je znašel v več sodnih postopkih, od katerih eden, največji, še vedno traja. Gre za boj z ameriško zvezno vlado zaradi pokroviteljstva nad njegovim prejšnjim moštvom U. S. Postal Service, ki je "težek" kar sto milijonov dolarjev. "Mislim, da bomo zlahka zmagali," je še vedno prepričan Armstrong, ki meni, da njegova ekipa zaradi laži ni bila oškodovana. "Zaslužili so veliko denarja in dal sem jim, kar so pričakovali. Zanje sem garal in ponosen sem na to."

Lance je dodal, da mu ta sodna bitka ne krati spanca, da pa kljub koncu profesionalne športne kariere ostaja velik borec. "Nedvomno sem ohranil ta 'jeb... se' odnos. 'Grizel' sem na treningih, boril sem se za zmage in na vse kriplje sem se trudil, da sem motiviral tudi ekipo. Ta lastnost mi je v športu veliko pomagala, v zasebnem življenju pa me večkrat tepe po glavi. Preprosto je ne znam izključiti."

"Dobro sem igral to vlogo"
Nekateri ljudje, kot je trikratni zmagovalec Dirke po Franciji Greg LeMond, mu še vedno niso odpustili, opravičil se je že mnogim, tudi javno, a mnogi menijo, da je kljub vsemu pokazal premalo skesanosti, premalo potrtosti. "Zavedam se, da veliko ljudi, ko vidi moj obraz, pomisli: 'Temu človeku, ki je deset let govoril samo 'sran...', ne bom verjel nikoli več. Dejstvo je, da mi je žal, to res mislim, a ničesar ne morem spremeniti in ne morem prisiliti ljudi, da bi mi verjeli."

A kako mu je uspelo toliko časa - in tako prepričljivo - zavračati vse namige o dopingu? "Preprosto, dobro sem igral to vlogo. Ko sem že 850. odgovoril na to vprašanje, nisem mogel reči: 'Hej, Matt, videti si dober dečko, zato bom iskren s teboj.' Ko enkrat odgovoriš z 'ne', moraš ostati pri tem. Če ne bi bilo zvezne preiskave, bi še vedno odgovarjal z 'ne' z enako prepričljivostjo in tonom kot prej," je dejal padli zvezdnik, ki je še zatrdil, da ga večletno zanikanje sploh ni utrujalo, niti "glodalo" sredi noči.

Terapije ne potrebuje
Lance ima za prihodnost nove načrte. Želi obuditi svoj prvi sklad za boj proti raku Lance Armstrong Foundation, ki je nastal še pred slavnim Livestrongom, na kratki rok pa bo na prodajne police poslal svojo tretjo knjigo, v kateri bo - tokrat pa res - iskren, pošten in resnicoljuben. "V tej knjigi bom moral biti precej 'surov' in transparenten. Želim doseči 'bum učinek', napisati resnico in za njo stati. Prej, kot bom to storil, bolje bo. V tej knjigi ne bo smelo biti nikakršnega 'nakladanja' več," je dejal, a hkrati priznal, da bi ga lahko popolna odkritost pahnila v še večjo nemilost pri medijih. "Morda bo to pomenilo en korak naprej in deset nazaj. Ne vem. A želim končno razkriti vse."

Meni, da bo pisanje knjige zanj kot terapija. Nekateri, na primer psihoterapevt Joseph Burgo, so zapisali, da ima Lance resne psihološke težave oziroma narcisoidne motnje osebnosti, a sam pri teh trditvah le zamahne z roko. "Moja terapija so kolesarjenje, igranje golfa in pivo. Poglejte, vsi v življenju doživimo dobre, slabe in srednje dobre stvari, tako pač je."