A čeprav je vloga v Adèlinem življenju (La Vie d'Adèle) zaradi dveh skrajno eksplicitnih 10-minutnih prizorov lezbičnega seksa nedvomno njeno do zdaj najpogumnejše delo, pa je 28-letna Léa nase opozorila že davno prej, preden jo je Abdellatif Kechiche izbral za eno izmed dveh protagonistk svojega filma, ji ukazal, da se mu mora za leto dni popolnoma podrediti, mu zaupati vse o sebi in do neskončnosti ponavljati prizore, o katerih zdaj govorijo vsi.

Ko sta se Seydouxova in njena mlada soigralka Adèle Exarchopoulos štiri mesece po canski premieri filma, kjer je trojica še delovala povsem harmonično, potožili ameriškim medijem, da sta med snemanjem ("tisti" prizor so snemali polnih deset dni) "trpeli", da sta se počutili osramočeno in da je Kechiche "trpinčena duša", je on udaril nazaj. Da sta razvajeni, da hoja po rdeči preprogi in pobiranje nagrad pač ni "muka" in da je Léa Seydoux odrasla "zavita v vato".

Kechiche je ob tem potihoma namigoval na igralkino premožno družino, ki je Léi od malih nog omogočala lagodno pariško življenje. Njen dedek je Jérôme Seydoux, predsednik podjetja Pathé, njen stari stric Nicolas Seydoux, predsednik filmske družbe Gaumont, drugi stari stric, Michel Seydoux, je predsednik francoskega nogometnega kluba Lille OSC, njen oče Henri Seydoux pa soustanovitelj in predsednik Parrota, podjetja z brezžičnimi napravami. A je počasi že sita vprašanj na to temo.

Rojena s srebrno žlico v ustih
Starši so deklico že pri sedmih letih poslali na poletni tabor v ZDA, da bi se naučila angleško. "Sprva mi je bilo zelo težko. Tudi hrana je bila čudna - v Franciji nismo vajeni krompirja s kečapom za zajtrk. A sem se navadila," razlaga v intervjuju za revijo W. Po tistem taboru jih je sledilo še več, zato Seydouxova danes v nasprotju s prenekaterimi svojimi cehovskimi kolegi iz Francije nima težav z angleščino.
Seydouxova je pri 18 letih spoznala nekega igralca in njegovo življenje se ji je nemudoma zazdelo nadvse imenitno. "Počel je, kar koli se mu je zaljubilo. Njegovega življenja sem si želela bolj, kot sem si želela postati igralka. Sprva sem šla na avdicije za TV-vloge in hitro sem spoznala, da si želim delati z odličnimi režiserji. Tako zdaj izbiram svoje projekte," pove zvezdnica, ki se ni nikdar učila igre.
"Ne maram con udobja. Ker se nisem nikdar učila igranja, v bistvu nimam nobene tehnike, zato se nenehno učim novih stvari. Rada sem preplašena in da moram nenehno začenjati z ničle," je povedala za Paris Lifestyle.

Svojo prvo vlogo je dobila leta 2006, v komediji Mes copines (Moje prijateljice), ki bi jo težko označili za ravno oskarjevski material. A karizmatična in lepa novinka je bila opažena, in že tri leta pozneje je bila za vlogo v La belle personne (Lepa oseba) nominirana za césarja (francoska različica oskarja, op. a.) za najobetavnejšo igralko.

Prodor v Hollywood
Istega leta je odigrala v svojem prvem ameriškem filmu - v Tarantinovih Neslavnih barabah, pa v Robinu Hoodu Ridleyja Scotta, Polnoči v Parizu Woodyja Allena in Misiji: Nemogoče. Lani smo jo na Liffu gledali kar v dveh filmih: v Otroku iz zgornjega nadstropja je bila disfunkcionalna sestra mladega tatiča, v Zbogom, kraljica pa enigmatična spletična Marije Antoanete.
Ko je dobila vlogo v Kechichevem filmu - z njim si je želela delati, vse odkar je gledala njegov La graine et le moulet (zdaj pa pravi, da z njim ne namerava več delati) -, se je že uveljavila kot najbolj vsestranska in najbolj vroča mlada francoska igralka.

Zlata palma za vlogo Emme v Adèlinem življenju (nagrado si je razdelila s soigralko in režiserjem, kar je svojevrsten precedens v canski zgodovini) je meteorski vzpon Lée Seydoux samo še potrdila.

Poleg tega pa imajo fotogenično dekle radi tudi modni fotografi, saj so jo za revije Vogue, Numero, W in Another med drugimi ovekovečili Steven Meisel, Mario Sorrenti, Ellen von Unwerth in Jean-Baptiste Mondino, je pa tudi obraz Prade in modne znamke Rag & Bone, kjer je zamenjala Kate Moss.

Da se ji ni težko sleči pred kamero, je že večkrat dokazala, sama pa pravi, da ji golota v filmih ugaja, saj navadno ni dialoga in se zdi skoraj kot koreografija. "In seks je univerzalen jezik - vsak razume seks," je povedala za W. In se tako pred dnevi slekla še za revijo Lui, nekakšni francoski Playboy. Če je bil njen lik v Adelinem življenju bolj fantovski, je na Sorrentijevih fotografijah za Lui pač povsem ženstvena.