Britanski princ in prestolonaslednik se te dni mudi na uradnem obisku Južne Afrike, kjer je v pogovoru z novinarji že pred dnevi zatrdil, da se njegova žena Catherine po bitki z rakom počuti "zelo dobro", in pohvalil način, kako se je spopadla z boleznijo in njenimi posledicami.

V še enem pogovoru s predstavniki sedme sile pa je priznal, da kljub – kot kaže – spodbudnemu zdravstvenemu stanju žene in očeta leto zanje ni bilo lahko. "Grozno je bilo. To je bilo najbrž najtežje leto mojega življenja," je priznal.

Kot je znano, so najprej, v začetku februarja, kralju Karlu III. med rutinskim zdravljenjem benignega povečanja prostate odkrili raka. Podrobnosti glede rakavega obolenja kraljeva palača ni razkrila, Karel pa se je zaradi zdravljenja nekaj časa izogibal javnim dolžnostim.

Le malo pred tem je morala na operacijo trebušne votline tudi princesa Catherine, marca pa je razkrila, da ima tudi sama raka in da se zdravi s "preventivno kemoterapijo". Tudi ona ni podala podrobnosti glede oblike raka. Med zdravljenjem se tudi princesa ni pojavljala v javnosti, prve dolžnosti po diagnozi je začela opravljali septembra.

"Tako zelo ponosen sem na svojo ženo in na očeta, ker jima je uspelo tako dobro prenesti vse skupaj," je zdaj dejal 42-letni William, ki je v Južni Afriki podelil nagrado Earthshot za okoljevarstvene inovacije.

Dotaknil se je tudi svoje relativno nove vloge valižanskega princa, torej naslednika britanske krone - kot je priznal, mu dejstvo, da nov naziv prinaša več odgovornosti, ni najbolj všeč, po drugi strani pa mu položaj v družbi omogoča, da naredi kaj res pomembnega: "Ali mi je všeč več odgovornosti? Ne. Mi je všeč to, da imam svobodo, da lahko zgradim nekaj, kot je nagrada Earthshot? Ja. To je zame prihodnost. Zame je zelo pomembno, da lahko s svojo vlogo in s svojim položajem naredim nekaj res dobrega. Da pomagam ljudem, da storim nekaj, kar ima zares vpliv."

V Južni Afriki je tako med drugim srečal ribiče, združene v organizaciji Abalobi, ki je bila eden od finalistov lanskoletnega tekmovanja. Cilj združenja je zaščititi in ohraniti majhne ribiške skupnosti v Južni Afriki. Med obiskom so ga pričakali številni radovedneži, pa tudi peščica protestnikov, ki so opozarjali oz. protestirali zaradi različnih tem - od vojne v Gazi do pravic avtohtonih prebivalcev in napovedanega odstrela pavijanov.