Mislili bi, da je finančni uspeh dobra stvar, a ko govorimo o verodostojnosti in umetniški integriteti, stvari nimajo vedno smisla.

Igralca, ki je upodobil Hunterja S. Thompsona, Edwarda Škarje in Gilberta Grapa, nenadoma obtožujejo, da se je prodal. In Johnny ni srečen. "Pirati (s Karibov) je bil film, ki sem ga posnel kot katerega koli drugega, zanj sem se odločil po istem kopitu kot za vse druge," razlaga Depp za Guardian.

Film, ki mu je sledila večmilijardna franšiza, je Deppa izstrelil v svet najbolje plačanih zvezdnikov, a on ne vidi, kako bi to lahko vplivalo na njegovo umetniško avtentičnost.
"Ničesar ne bi spremenil. Ker mislim, da sem se v to podal nedolžno, postalo pa je, kar je postalo," pravi. "In zdaj me hočejo sesuti. Takoj, ko sem posnel drugi del Piratov, so me obtožili, da sem se prodal. Kaj za vraga to pomeni, da sem se prodal? Če bi posnel Eda Wooda 2, bi to pomenilo, da sem se prodal? Ni kot da bi kdaj koli hotel postati franšizni zvezdnik, nikdar nisem težil k čemu takemu. Preprosto sem se navezal na lik, ki mi je bil zelo všeč."

Morda ironično, a Depp je v zadnjem desetletju požel več hvale in priznanj kot kadar koli poprej, med njimi tri oskarjevske nominacije (Pirati s Karibov, V iskanju dežele Nije in Sweeney Todd). In ti filmi niso žrtvovali integritete za blagajniški uspeh: Sweeney je po svetu zaslužil 152 milijonov dolarjev, V iskanju dežele Nije pa 116 milijonov.

Zagovarja lahko tudi svoje odločitve, da je posnel filme kot Pirati, Čarli in tovarna čokolade ter Alica v čudežni deželi. "Zdaj hočem snemati otroške filme. Sit sem filmov za odrasle - večina jih je zanič," je leta 2002 povedal za Telegraph. "Na neki točki pri filmih pristane vse pri matematiki: to je vodilo k temu, ono je vodilo k tistemu - vedno te usmerja nekakšna formula. A odkar imam otroke in gledam veliko risank in tistih starih krasnih Disneyjevih filmov, mislim, da so boljši, precej boljši. So bolj zabavni in več tvegajo."

Deppu je, večinoma s pomočjo svojih evropskih pribežališč in ljubeznijo do vrtnarjenja, uspelo zdaj, ko je večmilijonski zvezdnik, ubežati medijem. To mu uspeva precej bolje kot nekoč, ko je bil zvezdnik kljub relativnemu neuspehu svojih filmov. "Vsi tisti filmi se niso odrezali v kinoblagajnah. A še vedno so bili paparaci stalno za mano, kar je bilo bizarno. Kamor koli si šel, si bil kot v izložbi," se spominja časov, ko je še bil par s Kate Moss.

"Vedno je šlo za neke vrste čuden napad na razum; nikdar nisem mogel tega sprejeti. Zato je bila samomedikacija način, da sem se lahko spoprijemal z vsem tem." To se seveda nanaša na Deppovo čezmerno zauživanje mamil in alkohola. To zdaj počne le še v filmih, vključno z najnovejšim, The Rum Diary, še eno adaptacijo romana Hunterja S. Thompsona, ki pa je v blagajnah že pogorel. Morda pa bo tako Johnny pridobil dvomljivce nazaj.