"Rekla sem si, da je rojstni dan lepa pozitivna stvar, polna optimizma, ko lahko svojo zgodbo delim z ljudmi," je dejala v oddaji Dobro jutro, v kateri je prvič javno spregovorila o svoji bolezni.

Oddajo je obiskala le nekaj dni po tem, ko je prestala operacijo, a zdi se ji pomembno o tem govoriti. Pravzaprav je želela o bolezni spregovoriti takoj, ko so ji raka diagnosticirali, a stvari niso tako preproste, pove. "Po eni strani bi najrajši v trenutku, ko sem izvedela za diagnozo, vsemu svetu na glas povedala, kaj se dogaja, da bi vse ženske spodbudila k temu, da gredo na pregled. Po drugi strani pa to ne gre tako. Ne moreš v isti sekundi tega deliti. Niti ne veš, kaj bi povedal, za kaj točno gre. Treba je predelati svoja čustva in postaviti glavo na pravo mesto. Zato sem si rekla: Tanja, ustavi se, vse ob svojem času. Ves čas sem pa vedela, da bom to delila z ljudmi, saj se mi zdi, da je edino pravilno, da se o tem pogovarjamo na glas in odkrito, saj je tega res veliko," je v oddaji povedala pevka.

"Hvaležna sem, da živim v času, ko se to uspešno zdravi"
Obenem pevka ni želela delati prevelike drame, navsezadnje meni, da je treba biti hvaležen. "Hvaležna sem, da živim v času, ko se to uspešno zdravi. To je najbolj pomembno – da si ponižen in hvaležen."

Novembra opazila, da z dojko nekaj ni v redu
Da z dojko nekaj ni v redu, je opazila novembra in se takoj odpravila na preglede. "En večer sem v kopalnici zagledala, da mi iz desne bradavice teče kri. Tega sem se pa res ustrašila. Takoj sem vedela, da nekaj ni v redu. Takrat sem se najbolj prestrašila. Po mamografiji so me poklicali in rekli, da v dojki, iz katere je tekla kri, niso našli ničesar. V levi so mi nekaj našli," razlaga. "To sem si potem razložila tako, da mi je mamica poslala znak in rekla: Tanjči, pojdi k zdravniku, nekaj ni v redu. Zato sem za ta znak neizmerno hvaležna, sicer ne bi nič vedela, saj nimam zatipne oblike. Imela sem nezatipno obliko, torej ni bilo bule. Ves čas sem se namreč redno pregledovala. Ko sem se kopala, prhala ..."

Ob tem je nagovorila vse ženske, da so pozorne na svoje zdravje, da se torej ne le redno pregledujejo, ampak hodijo tudi na preglede.

V trenutku je vedela, kdaj se je vse začelo
To je bilo veliko presenečenje za družino, ki živi zelo zdravo življenje. "Menda je stres tisti, ki zelo vpliva na to," spomni. "Decembra sem zdravnika vprašala, ali lahko približno povejo, koliko časa imam to. Rekel je: to ni večletni rak, ampak nekajmesečni. Gre za invazivnega raka, hitro napreduje. Morda lahko govorimo o januarju. Takoj mi je postalo jasno: februar! Februarja lani smo doživeli grozen šok, veliko večji od tega, kot je tole. Naša Marina je bila stara leto in pol in je doživela vročinski krč. Pri tem ni šlo za to, da bi se tresla ali penila, ampak se je preprosto samo ugasnila, nehala dihati. Miki jo je oživljal, mene pa, kot da me ni bilo, kot da bi umrla. Drla sem se v telefon in usmerjala rešilni avtomobil, kam naj pridejo. V telesu sem fizično čutila, kako so se zrušile vse stopnice. In pomislila sem: vse bi dala, takoj lahko padem dol, samo otrok naj zadiha. Dala bi svoje življenje. In ko sem to začutila, sem pomislila, da če se mi zdaj ni v telesu nekaj zgodilo, se mi ne bo nikoli."

"Ampak če je rak na dojki cena tega, da je moja punčka v redu, sem si rekla: to je zame mala malica, vse bomo uredili," pravi. "Rada se hecam in si rečem: jaz nisem bolna, moja dojka je bolna. Njo bomo pa že ugnali v kozji rog."

"Za naše otroke smo najlepše takšne, kot smo"
Svojo zgodbo je pevka danes s svojimi oboževalci delila tudi na družbenih omrežjih: "Danes 42. svečko na svoji rojstnodnevni torti piham kot kratkolaska. Srečna, vesela in optimistična kratkolaska! Seveda bi bila bolj vesela, če bi bil razlog za ta moj nov izgled drugačen, a tudi bolezen je del življenja, tudi to je treba sprejeti in se z njo pogumno spopasti. Pravzaprav sem neizmerno hvaležna, da živimo v času, ki mi omogoča uspešno zdravljenje," je pevka zapisala na svojem družbenem omrežju ob fotografiji z novo kratkolaso pričesko in torto. "Vsaka nova situacija, vsaka nova zgodba nas lahko veliko nauči in pripelje do novih spoznanj. Najlepše spoznanje v tej moji zgodbi pa je to, da je našim otrokom povsem vseeno, če smo dolgolase, kratkolase, brez las, velike, majhne, suhe, bolj okrogle, z več ali manj celulita ... Za njih smo najlepše točno takšne, kakršne smo. In ko mi moja sončka rečeta: "Mami, lepa si, najlepša si", priznam, da se počutim kot miss sveta."