Povišan krvni tlak je zelo nevaren, saj se brez zdravljenja možnost za možgansko kap poveča kar za sedemkrat, a ker bolezen nima simptomov, se večina ljudi sploh ne zaveda, da ima visok krvni tlak. Letošnji svetovni dan hipertenzije zato poteka pod geslom Poznaj svoje številke - spoznaj svoj krvni tlak, s čimer želi stroka ozavestiti nujnost spremljanja krvnega tlaka.

Predsednica Združenja za hipertenzijo Jana Brguljan Hitij pravi, da je pri zdravljenju visokega krvnega tlaka pomembno predvsem, da se posamezniki držijo predlaganih ukrepov in v zdravljenju sodelujejo. "Samo z zdravili ne moremo nikomur pomagati v celoti," je dodala.

Zdrav življenjski slog je ključen
Pri preprečevanju hipertenzije je ključen zdrav življenjski slog, kajti čezmerno uživanje soli ali/in alkohola, nezadostno uživanje zelenjave in sadja ter prevelika teža in premalo gibanja so med glavnimi krivci za visok krvni tlak. Kot je poudarila Hitijeva, je treba povečati zavedanje, kaj pomeni visok krvni tlak za naše telo.

Skrb vzbujajoči izsledki raziskave
Raziskava, izvedena med letoma 2007 in 2009, v kateri je sodelovalo okoli 1.500 odraslih Slovencev, je pokazala, da je imelo kar 64 odstotkov vseh preiskovancev povišan krvni tlak, od tega pa jih skoraj 24 odstotkov tega ni vedelo. Zdravnica Barbara Salobir s Kliničnega oddelka za hipertenzijo v UKC-ju Ljubljana je pojasnila, da so sicer v raziskavi sodelovali predvsem starejši, zato rezultat ne odraža natančnega stanja, to pa ne spremeni dejstva, da je hipertenzija v Sloveniji velika težava, je dodala.

Visok krvni tlak pomeni večje tveganje za možgansko kap
Če se visok krvni tlak ne uravnava z zdravili, se možnost za možgansko kap poveča za sedemkrat. V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4.400 ljudi na leto, okoli 2.100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ki se prav tako lahko končajo usodno. Akutni koronarni sindrom doživi okoli 5.000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre, so navedli v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.

Bolezni srca in ožilja so še vedno vzrok za 38 odstotkov celotne umrljivosti prebivalstva. Skrb vzbujajoča je predvsem prezgodnja umrljivost, ki je pogosta že po 40. letu starosti in se s staranjem še stopnjuje. Pričakovano trajanje življenja se z razvitostjo družbe sicer podaljšuje, še vedno pa zaradi neustreznega načina življenja veliko ljudi umre prezgodaj, so opozorili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Na NIJZ-ju si tako že od leta 2007 prizadevajo za zmanjšanje količine soli v živilih, ki so ključni vir soli v naši prehrani. Leta 2012 so ponovljene meritve pokazale, da se je vnos soli znižal za 10 odstotkov.