Za alergike na cvetni prah pozna jesen (november) in začetek zime prineseta olajšanje, saj takrat običajno vse rastline že odcvetijo, drevesa in grmi začnejo zimski počitek, za katerega potrebujejo nizke temperature. Že januarja pa lahko v mili zimi zacvetita leska in jelša, nato vse do jeseni zacvetijo različne rastline, ki s svojim pelodom povzročajo alergikom težave.

Različne študije so sicer potrdile, da se pogostost alergijskih bolezni ne povečuje več in je dosežena maksimalna raven. Spremembe okolja na račun podnebnih sprememb in onesnaženost zraka vplivajo na rastline in cvetni prah, saj se v pomladanskih mesecih pojavlja zgodnejše cvetenje, zaradi večje količine ogljikovega dioksida je večja produkcija peloda in zaradi stresa rastlin so večje količine alergenih snovi v zrnih, je pojasnila aerobiologinja Andreja Kofol Seliger iz Narodnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano v Ljubljani.

Največje koncentracije peloda so v lepem vremenu med 9. in 18. uro
Seneni nahod je najpogostejši v starostnem obdobju med 15. in 25. letom, pri starejših ljudeh pa ni tako pogost kot pri mladih, saj redkeje reagirajo na alergene. Alergija lahko v mladih letih tudi izzveni in se ne ponovi več, lahko pa se pojavi pozneje v življenju, na primer pri ženskah v času mene. Največje koncentracije peloda v mestih so v lepem vremenu med 9. in 18. uro. Spremembe znotraj tega obdobja lahko nastanejo zaradi vsakodnevnih vremenskih razmer. Čas dneva, ko so največje koncentracije cvetnega prahu v zraku, je za sprotno orientacijo težko določiti.

V zimskem času, ko se hladen zrak in megla zadržujeta v dolinah, v gorah pa je vreme lepo, govorimo o pojavu temperaturne inverzije. V tako specifičnih pogojih se najvišja koncentracija peloda jelše pojavi sredi noči. Padavine izperejo pelodna zrna iz zraka, zato so napovedi obremenitev v nestabilnem vremenu nekoliko manj zanesljive.

Najpogostejši znaki alergije na cvetni prah
Pelod najpogosteje povzroča sezonski alergijski rinitis, imenovan tudi seneni nahod. Včasih imajo posamezniki težave, kako ločiti običajen nahod od alergijskega. Andreja Kofol Seliger je pojasnila, da je zelo pomembno samoopazovanje. Če se določeni simptomi pri nekom pojavijo ob istem času vsako leto in trajajo več kot dva tedna, na primer januarja ali februarja, potem gre verjetno za alergijo na cvetni prah leske oziroma jelše. Ni pa za vsak izcedek iz nosu vzrok alergija, četudi je v času cvetenja različnih rastlin. Najpogostejši znaki, ki nakazujejo, da gre za alergijo, so zamašen nos, izcedek iz nosu, rdeče oči, solzenje, kihanje, v hujših oblikah se lahko pojavijo tudi znaki bronhitisa.

Rinitis in povezava z astmo
Ljudje pogosto pomislijo, da bodo zaradi alergijskega rinitisa zboleli za astmo. Nos in pljuča tvorita enotno dihalno pot in 10 do 40 odstotkov bolnikov z alergijskim rinitisom ima pridruženo tudi astmo. Rinitis pri bolnikih brez astme je dejavnik tveganja za razvoj astme tako v otroštvu kot v odrasli dobi. V odrasli dobi se astma razvije neodvisno od alergijske bolezni, v otroštvu pa sta ti dve dejstvi povezani. "Astma se pogosteje pojavi pri bolnikih z zmernim do hudim trajnim alergijskim rinitisom, ki ga povzročajo plesni, pršice, mačja dlaka in drugi alergeni, ki so v našem okolju, kot pri tistih s senenim nahodom. Ko pride astmatik v stik z alergenom, se stanje bolnika poslabša, čeprav alergen ni vzrok za astmo," je povedala Andreja Kofol Seliger. Cvetni prah le redko sproži astmo. Zrna so tako velika, da se ustavijo v nosni votlini in le redko prodrejo v pljuča.

Ob preobčutljivosti na cvetni prah pride lahko do navzkrižnih reakcij s hrano ali cvetnim prahom drugih rastlin
Pri ljudeh, ki so preobčutljivi za cvetni prah, se lahko razvije tudi alergija za določeno vrsto hrane. V tem primeru pride do oralnega sindroma, kar pomeni, da ob uživanju hrane zateče sluznica ustne votline. Na primer nekdo je preobčutljiv na brezo in v nekaterih primerih se mu lahko zgodi, da reagira na hrano z zatekanjem sluznice ustne votline. Pri 70 % alergikov na brezo pride do navzkrižne preobčutljivosti. Navzkrižne reakcije pri preobčutljivih za brezo lahko povzročajo zaužiti lešniki, mandlji, jabolka, hruške, slive, češnje, breskev, nektarine, marelice, kivi, paradižnik, zelena, korenček, krompirjevi olupki, paprika in soja. Ljudje morajo biti pozorni, in če opazijo, da imajo težave ob uživanju določenih vrst sadja, zelenjave ali oreščkov, pomeni, da organizem reagira tudi na hrano, in ne samo na pelod v zraku, opozarja Kofol Seligerjeva.

Do zdravstvenih težav lahko privede tudi vonj nekaterih rastlin
Oljka je v Sredozemlju pomemben vir alergenov. Navzkrižne reakcije so bile dokazane z vetrocvetnim velikim jesenom in s pelodom okrasnih vrst grmov, kot so forzicije, jasmini in španski bezeg, ki jih oprašujejo čebele (žužkocvetne rastline). V zraku ne zaznamo skoraj nič peloda, v stik z njim pridemo le v neposredni bližini rastlin. Če imate za živo mejo liguster in ste preobčutljivi na oljko, ga še pred cvetenjem obrežite. Pri vrtnih rastlinah, še posebej močno dišečih, lahko pri nekaterih posameznikih že vonj povzroči zdravstvene težave. Na primer španski bezeg in akacija (robinija) zelo dišita in vonj lahko priplava tudi od daleč, zato ljudje najprej pomislijo na pelod, ampak je pogosto vonj vzrok za težave ali poslabšanje zdravja, na primer astme.

Ne sadite vetrocvetnih rastlin okrog hiše
V zimskem času pri temperaturah, ki so nižje kot 5 stopinj Celzija, se cvetni prah leske in jelše ne sprošča iz cvetov. Znova pa dobi večji zagon pri temperaturah nad 10 stopinj Celzija, ko imamo visoke obremenitve zraka. Padavine (dež, sneg) pelod sperejo iz ozračja, zato ga takrat ne vdihavamo, saj so koncentracije zelo majhne. Pelodu se zunaj ne morete ogniti, lahko pa se mu v prostorih, kjer živite. "Ne sadite alergenih dreves blizu hiše, še posebej tujerodnih vetrocvetnih rastlin, ker boste na svoj vrt uvedli nove alergene. Ljudje imajo veliko brez tik ob oknih in s tem, ko odprejo okno, zrak priteka v prostore in z njim tudi pelod z bližnjega drevesa. Pri meritvah so ugotovili, da četudi nimate dreves v bližini hiš, lahko pride v prostor do 60 odstotkov zunanjega peloda. Obremenitev je ob oknu najvišja in z odmikom od okna pada," je pojasnila Kofol Seligerjeva.

Ob prepihu bo v prostoru še več peloda, zato je priporočljivo, da zaščitite okna s posebnimi senčili (roloji), ki so tako gosti, da pelod ne zaide v prostor oziroma takrat prezračujete prek prezračevalnih naprav. Vetrocvetnih rastlih ne sadite na vrtu ali v zatišnih legah, ker bo na tistem mestu ostalo ogromno peloda, kjer se bo kopičil in dalj časa zadržal, saj ga veter ne bo odnesel.

Pri ambroziji je kaljivost semen zelo visoka
Ambrozija se je razširila po vsej Sloveniji do nadmorske višine 600 metrov. "V nekaterih krajih je je več, ponekod raste samo ob prometnicah in vodnih tokovih, na podeželju pa tam, kjer je naravna vegetacija uničena zaradi različnih zemeljskih del in opuščenih njiv, na primer na gradbiščih, kjer dalj časa ne gradijo. V naših krajih je to dokaj nov alergen, saj se je rastlina začela širiti po drugi svetovni vojni, zagon za širjenje pa je dobila v 80. in 90. letih," je povedala Kofol Seligerjeva. Na področju, kjer je več peloda, je tudi več ljudi senzibiliziranih za ambrozijo. Cveti avgusta in septembra, njen cvetni prah zaključi sezono alergenega cvetnega prahu. Večina dreves zacveti pomladi, brezin cvetni prah je v zraku aprila. Na začetku maja se začne sezona peloda trav, ki traja do konca julija. Pelin je v zraku julija in avgusta ter je soroden ambroziji, zato lahko pride do navzkrižnih reakcij.

Največja možnost, da se bo ambrozija naselila, je, če je travnata ruša uničena, medtem ko v gozdu ne raste. Semena ostanejo v zemlji kaljiva zelo dolgo in se v nji kopičijo, nekatera lahko kalijo tudi po dveh ali treh desetletjih. "Ljudje bi jo morali puliti, še preden dozorijo semena, da se ne zaseje. Širjenje rastline se je pospešilo v obdobju izgradnje avtocest. Z neočiščenimi gradbenimi stroji in premeščanjem zemlje se je zasejala vzdolž prometnic. Nekateri plodeče rastline kompostirajo in jo posledično raztresejo po celem vrtu, pogosto se zaseje med žiti in odžene po žetvi, sredi junija," je pojasnila Kofol Seligerjeva. Kot ves alergeni pelod tudi ta večinoma povzroča seneni nahod. Zaradi visokega alergenega potenciala je na močno obremenjenih območjih visok odstotek alergikov preobčutljiv na cvetni prah ambrozije.

Poskrbite, da v bivalne prostore zaide čim manj cvetnega prahu
Ob visokih koncentracijah peloda omejite gibanje na prostem, tako da aerobne dejavnosti (tek, kolesarjenje in hojo) nekoliko zmanjšate. S tem je tudi vnos cvetnega prahu v organizem manjši. Ko pridete v prostor, se preoblecite in oprhajte. Za dejavnosti na prostem imejte zaščitna očala, da pelod ne pride v stik z očmi, glavo pa si pokrijte z različnimi pokrivali. Ravno tako ob prihodu domov ne odložite oblek v spalnico, saj s tem prenesete v prostor tudi cvetni prah. Lahko si nos in oči izperete s fiziološko raztopino. Nekaterim pomaga tudi to, da si nos namažejo z vazelinom ali kakšno kremo, kamor se ujame prah in tako ne vstopi v nos. Če imate hišnega ljubljenčka, naj se ne zadržuje v spalnici, saj vam tudi on lahko prinese nekaj cvetnega prahu. Poskrbite, da bo v spalnici čim manj peloda, saj boste tako tudi lažje spali.

Spremljajte biovremenske napovedi in poročila o cvetnem prahu
Podnebne oziroma prezračevalne naprave naj imajo ustrezne filtre, ki jih redno čistite, ter zaščitite okna z roloji, ki delujejo kot filtri, svetuje Kofol Seligerjeva. Sprehod po gozdu je lahko prijeten tudi v času cvetnega prahu, saj lahko drevesa delujejo kot neke vrste filter, vendar morate biti pozorni, pod katerimi drevesi se sprehajate in kdaj. V aprilu in deloma maju cvetijo breze, gabri, hrasti in bukve, junija cveti pravi kostanj, medtem ko večina ljudi takrat nabira borovnice, tako so pod krošnjami dreves neposredno izpostavljeni cvetnemu prahu. Opazovati morate, kdaj kaj cveti, spremljati biovremenske napovedi in opozorila NIJZ.