Skoraj neizbežno je, da bomo od tehnologije vedno bolj odvisni (navsezadnje jo uporabljamo vse pogosteje, na primer za plačevanje položnic s telefonom). Ko pa človek začne opuščati stvari, ki jih je prej rad počel, zato da več časa preživi na, recimo, družbenih omrežjih, takrat je čas za alarm, svari terapevt in vodja ambulante za zdravljenje nekemične zasvojenosti v zdravstvenem domu v Novi Gorici Miha Kramli.

V ambulanti obravnavajo generacijsko različne bolnike: najmlajši je star devet let, najstarejši 84 let. Tam pa se znajdejo tudi mladostniki, ki letno ob računalniških igrah ali na družbenih omrežjih preživijo več kot 3.000 ur. Za primerjavo: odrasli so v službi letno približno 2.000 ur.

Da ima pretirana uporaba družbenih omrežij negativen vpliv na človekovo samopodobo, dokazuje podatek, da so imeli v obravnavi tudi mladoletnice zaradi pretirane rabe ličil. "Nič ni narobe, če dekleta všečkajo fotografije Kim Kardashian, ampak se je treba vprašati, kaj to všečkanje povzroča njim." Sprašujejo se, kdaj bodo imele tako torbico, družbo, govorijo si, da niso nič vredne.

Kako daleč lahko to vodi, slikovito opiše primer deklet, ki so pripravljena vstati več ur pred odhodom v šolo zgolj zato, da se naličijo. Če niso videti tako, kot so si zamislile, ne gredo v šolo. Če se v šoli stanje spremeni in si ne morejo popraviti ličil ali frizure, gredo kar domov, kar Kramlija žalost: "To so izredno ranjena dekleta."

Več v prispevku Tina Lamovšek (Radio Slovenija)