Če se cene zdravstvenih storitev letos ne bodo povišale, bo imela bolnišnica glede na gibanje stroškov iz prve polovice leta ob koncu leta 2017 izgubo v višini dobrih šest milijonov evrov, je dejal Ferjanc.

Po njegovih besedah je omenjena izguba vplivala na likvidnostno situacijo v bolnišnici, ki se letos iz meseca v mesec slabša. "Potem ko se je po 20 letih brez likvidnostnih težav v drugi polovici leta 2016 bolnišnica spopadla s prvimi, nekajdnevnimi zamiki plačil, se je stanje letos močno poslabšalo. Konec avgusta je tako imela bolnišnica 4,5 milijona evrov zapadlih obveznosti do dobaviteljev. Zamiki plačil so se podaljšali na približno 30 dni," je pojasnil Ferjanc.

Strošek dela se je povečal
Postregel je tudi s podatkom, da se je strošek dela v celjski bolnišnici v prvi polovici leta povečal za 1,5 milijona evrov zaradi dviga plač zaposlenih in desetodstotnega zvišanja cen zdravil in zdravstvenega materiala. Celjska bolnišnica je tako v prvi polovici leta za zdravila in zdravstveni material porabila 1,2 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani.

Celjska bolnišnica je v prvi polovici leta za naložbe namenila 1,6 milijona evrov, od tega skoraj 1,3 milijona evrov v opremo, tako medicinsko kot nemedicinsko.

Daljše čakalne dobe
Strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar je izpostavil, da bolnišnica v prvi polovici leta ni dosegla skupnega števila načrtovanih primerov obravnave bolnikov. Vzrok za to tiči v novi organizaciji dela v Urgentnem centru Celje, ki je prinesla spremembo pri hospitalizaciji bolnikov. Manj zahtevni bolniki so tako obravnavani v okviru opazovalne enote urgentnega centra in niso več hospitalizirani.

Glede čakalnih dob je Vindišar dejal, da so se te letos podaljšale na večini oddelkov celjske bolnišnice. Čakalne dobe so tako daljše na ortopediji, otorinolaringologiji, ultrazvočni diagnostiki, nevrologiji in kardiologiji, medtem ko se je število bolnikov v revmatološki ambulanti zmanjšalo.