Znano je, da je Slovenija pri porabi alkohola pri vrhu držav članic EU-ja, še zlasti pri mladini. Kar 41 odstotkov slovenskih 15-letnikov je že bilo opitih, medtem ko jih dobra četrtina alkohol uživa najmanj enkrat tedensko. K temu pa precej pripomore brezbrižen odnos staršev do pitja alkohola, so v Mariboru ugotavljali strokovnjaki na regijski konferenci o problematiki alkoholizma.

K razširjenosti porabe alkohola v Sloveniji pomembno prispeva tudi njegova družbena sprejemljivost. Glede na to, da je Slovenija vinorodna dežela, "ima uživanje alkohola pri nas dolgo tradicijo in je tudi lahko dostopen," je prepričana Maja Zorko z inštituta za varovanje zdravja. Ta družbena sprejemljivost pa se kaže tudi pri starših, ki pitje alkohola doživljajo "kot nekaj, kar spada k odraščanju", je k temu dodala Olivera Stanojević Jerkovič z mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo.

Še več. Starši so celo nasprotovali uvedbam zaključnih zabav brez alkohola v nekaterih šolah. Zanimivo tovrstno izkušnjo pa so doživeli tudi v Rdečem križu med organizacijo poletnih počitnic za otroke. "Zgodilo se je celo, da so starši prišli obiskat svojo 11-letno deklico in jo nato čez nekaj ur pripeljali nazaj vinjeno," se je dogodka spominjal Alojz Kovačič z mariborskega Rdečega križa.

Mladim, ki imajo težave s pitjem alkohola, imajo sicer na voljo strokovno pomoč pri številnih institucijah. Njihova težava pa je, da delujejo na prostovoljni osnovi, kar pomeni, da otrok proti volji staršev v sodelovanje pri tovrstnih programih nihče ne more prisiliti. Starši se v takih primerih pogosto odzovejo precej zaščitniško, opozarja Frančiška Premzel z mariborskega centra za socialno delo. "Starši pogosto navajajo najrazličnejša opravičila in izgovore za otrokovo početje, s čimer mu dolgoročno škodijo."