Predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije Gregor Prosen je v današnji izjavi medijem pojasnil, da je sistem razpisovanja zdravniških specializacij do zdaj potekal tako, da je zdravnik kandidiral za specializacijo v določeni regiji, nato se je moral za določeno obdobje tudi zaposliti v tej regiji.
Nov sistem razpisovanja, ki je bil uveden z lani sprejeto novelo zakona o zdravniški službi, pa predvideva dvotirni razpis. Del razpisa, v okviru katerega se bo razpisovala večina specializacij, bo nacionalni, drugi dela pa bo za manjše zdravstvene ustanove, kjer imajo siceršnje težave s pridobivanjem zdravnikov določene specialnosti.
Specializanti, ki bodo dobili specializacijo na nacionalnem razpisu, se bodo po opravljeni specializaciji zaposlili v poljubni ustanovi oz. bodo v roku treh mesecev dolžni sprejeti službo glede na potrebe na nacionalni ravni. Tisti, ki bodo dobili specializacijo v okviru posameznega zavoda, pa se bodo morali zaposliti v tistem zavodu za določeno obdobje.
Vsi želeli v klinični center
Kot je opozoril Tit Albreht z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je regijski pristop specializacij škodoval nekaterim manjšim ustanovam, kot denimo trboveljski bolnišnici, ki spada pod ljubljansko regijo, a so se potem vsi specialisti želeli zaposliti v ljubljanskem kliničnem centru.
V prihodnje pa bodo s pomočjo projekta, ki je delno financiran tudi iz evropskih sredstev, pridobili podatke, kakšne so točne potrebe po zdravnikih in specializacijah po državi, saj bodo v modelu upoštevali tako demografijo zdravniške populacije, potrebe prebivalstva in projiciranje porazdelitve po državi. Tako bodo dobili podlago za noveliranje zdravstvene mreže v prihodnje.
Ob tem je dodal, da je že zdaj v zdravstvenem sistemu veliko specializantov. Kar vsak tretji zdravnik je specializant in to je po njegovih besedah zgornja številka, kolikor prenese sistem.
Jeseni še 150 mest
Medtem ko je v preteklosti pripravila razpis specializacij Zdravniška zbornica Slovenije, ga bo po novem pripravilo novo delovno telo na ministrstvu za zdravje, to je odbor za specializacije. Sestavljajo ga predstavniki zdravniške zbornice, Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, NIJZ-ja in ministrstva za zdravje. Nato razpis podpiše minister za zdravje, zdravniška zbornica pa ga izvede.
Kot je opozoril direktor združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek, so imeli v preteklih letih kar nekaj pripomb na račun razpisovanja specializacij, nov način razpisovanja pa ocenjuje kot korak v pravo smer. "Ne dvomim, da bo pozitivna sprememba tudi v tem, da poleg nacionalnih razpisov omogoča tudi razpis za posamezni zavod, tako da bodo do zdravnikov prišli tudi tisti zavodi, ki so kader do zdaj težje pridobili," je dejal.
Odbor za specializacije vodi Tanja Mate, ki je na ministrstvu direktorica direktorata za zdravstveno varstvo. Napovedala je, da bo predvidoma 12. aprila objavljen pomladanski razpis specializacij, v okviru katerega bo razpisanih okoli 300 mest. Jeseni pa bo razpisanih še 150 mest. Razpisi bodo bolj ali manj predvidljivi, konstantni, tako da bodo lahko tudi mladi zdravniki vedeli, kaj pričakovati v prihodnjem razpisu. Njihov cilj pa je, da bodo do leta 2025 stabilno popolnili delovna mesta v zdravništvu.
Največ sicer primanjkuje družinskih zdravnikov, pediatrov, psihiatrov, radiologov, specialistov urgentne medicine, pa tudi patologije, otroške psihiatrije itd. Na novo pa uvajajo specializaciji žilne kirurgije ter alergologije in imunologije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje