Ovadbo zoper predsednico zbornice je odvetnik Andrej Pitako vložil zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic. Kazensko ovadbo zoper Gordano Živčec Kalan je družina Nekrep napovedala že konec junija, kmalu po tistem, ko je večina v skupščini zdravniške zbornice zavrnila predlog za njeno predčasno razrešitev.

"Pričakujem, da bo po tej ovadbi Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani tudi videlo razloge za utemeljen sum, kot smo jih mi v kazenski ovadbi, in bo sprožilo ustrezne postopke, kot je to običajno," je za MMC pojasnil Pitako.

"Nam ne gre za kaznovanje"
Na vprašanje kakšna kazen bi bila pravična oz. ustrezna v tem primeru je dejal: "To je pa težko, ker je odvisno od tega, kako bo dejanje kvalificirano, ali po prvem ali po drugem odstavku. Vsekakor pa v skladu z zakonitimi določili zakona o kazenskem postopku oz. kazenskega zakonika."

"Nam ne gre za kaznovanje. Predvsem ne gre za zaporno kazen. Samo, da se ugotovi zloraba uradnega položaja, to je najbolj pomembno," je poudaril Pitako in dodal: "Takih primerov, takega vodstva zdravniške zbornice in take predsednice še ni bilo do sedaj, ki bi tudi proti svojim članom vlagala tožbe."

"Državljani potrebujejo pošteno presojo zdravniških napak"
Starši pokojnega Bora Nekrepa, ki je marca 2008 umrl zaradi neustreznega in prepoznega ukrepanja zdravnikov v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, poudarjajo, da slovenski državljani potrebujejo pošteno in neodvisno presojo zdravniških napak, poroča časopis Delo.

Vsebina kazenske ovadbe, ki je bila vložena na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, javno še ni znana, glede na junijske napovedi pa verjetno temelji na tedaj naštevanih "neetičnih dejanjih, nepravilnostih in nezakonitostih", na čemer vlagatelji predvidoma utemeljujejo sum storitve kaznivega dejanja.

Družina Nekrep naj bi se sklicevala tudi na Kosa in varuhinjo
Temeljila naj bi na rezultatih ugotovitvenega zapisnika upravnega nadzora, ki so ga marca na zbornici opravili trije inšpektorji, pa tudi na načelnem pravnem mnenju državne komisije za preprečevanje korupcije, ki govori o neupravičenem razkrivanju podatkov, in na mnenju varuhinje človekovih pravic, po katerem postopki zbornice v povezavi s smrtjo Bora Nekrepa niso bili objektivni in nepristranski.

Katjuša Čeferin, okrožna državna tožilka in namestnica vodje okrožnega državnega tožilstva, je pojasnila, da so ovadbo 17. avgusta dodelili okrožni državni tožilki. "Tožilska odločitev v zvezi z zadevo še ni bila sprejeta," pravi.

Kdo je v medijih blatil koga?
Predsednico zbornice je tožilcu zbornice Jožetu Balažicu zaradi "blatenja v medijih" prijavila zdravnica Metka Zorc z Inštituta za histologijo in embriologijo Medicinske fakultete Ljubljana, je še poročalo Delo.

Živčec Kalanova naj bi njo in družbo Medicor, ki deluje v sklopu Splošne bolnišnice Izola, "neposredno obdolžila, da smo krivi za nesrečno smrt bolnice, ker smo zaklenili vrata, da zdravniška ekipa, ki naj bi to bolnico reševala, ni mogla priti do angiografa". Zorčeva pri tem poudarja: "Nihče ni prišel do nas, nihče nam ni telefoniral, nihče ni prosil za pomoč, čeprav so bili strokovnjaki naše ustanove tam." Dodaja, da bolnici z diagnozo, kakršno je umrla imela, angiograf niti ne bi pomagal.

Tudi Živčec Kalanova toži
Pričakuje, da bo zaradi očitane kršitve vrste členov kodeksa medicinske etike in deontologije tožilec ustrezno ukrepal. Balažic je že potrdil, da je prijavo prejel in zadevo poskušal urediti s poravnavo, vendar je ta negotova.

Predsednica zbornice Gordana Živčec Kalan zaradi žaljivih navedb v medijih, povezanih z izredno skupščino, toži tako Zorčevo kot tudi profesorja Deana Ravnika.