Zdravniki so v javnem pismu poudarili, da se strinjajo s cilji prenove obračunskih modelov ambulant pediatrije in družinske medicine. Opozorili pa so, da so bili predstavniki stroke in izvajalci, ki poznajo realne razmere na terenu, izključeni iz njihove priprave.
Meja, pri kateri lahko posamezni družinski zdravnik ali pediater na primarni ravni zdravstva zavrne opredeljevanje dodatnih pacientov, je trenutno postavljena pri 1895 glavarinskih količnikih. V novem modelu bo po napovedih meja pri 1348. Na ZZZS-ju so nedavno poudarili, da je to ekvivalent zdajšnji meji in da minimalne obremenitve ambulant, ki so izražene s temi količniki, ne bodo večje. Družinski zdravniki in pediatri menijo, da bodo nove uteži v večini otroških in šolskih ambulant zmanjšale delež glavarinskih količnikov med 10 in 30 odstotki.
Ob tem pa bodo tudi tisti, stari od 65 do 90 let, po novem pomenili "manjšo težo", čeprav je to populacija z največ potrebami po zdravstvenih storitvah, so opozorili zdravniki. Generalna direktorica ZZZS-ja Tatjana Mlakar je pojasnila, da so trenutno veljavni glavarinski količniki stari že nekaj desetletij. "V tem času se je tudi demografska slika spremenila, spremenili so se postopki zdravljenja. Preračun upošteva vse to in ocenjujemo, da je narejen korektno," je poudarila.
Nasprotno pa zdravniki opozarjajo, da bodo morali v številnih ambulantah družinske medicine in primarne pediatrije opredeliti še več pacientov, čeprav že zdaj presegajo normative za varno in strokovno obravnavo.
V predlogu sprememb je predvidena tudi zgornja meja glavarinskih količnikov, nad katero dodatnih glavarinskih količnikov ambulanti zdravstvena blagajna ne bo plačala. Zgornja meja financiranja bo v novem sistemu glavarinskih količnikov postavljena pri 2426 utežeh. Družinski zdravniki in pediatri so prepričani, da bi morala biti meja s ciljem zagotoviti kakovostno in varno obravnavo pacientov postavljena še nižje, ob tem pa so pojasnili, da so doslej ambulante družinske medicine in pediatrije 50 odstotkov sredstev pridobile na podlagi glavarinskih količnikov, 50 odstotkov pa na podlagi opravljenih storitev. V novem modelu bodo glavarinski količniki pomenili kar 71 odstotkov prihodkov ambulante, delež na podlagi storitev pa bo zmanjšan na 29 odstotkov.
Ta ukrep do določene mere spodbuja zdravnike, da opredelijo več pacientov, vendar ima to tudi pomembne negativne posledice. "Več opredeljenih pacientov namreč pomeni več storitev, ki jih je treba opraviti v istem časovnem okvirju, pri čemer so storitve po novem modelu bistveno slabše stimulirane," so opozorili družinski zdravniki in pediatri.
Novi model prinaša spremembe tudi pri administrativnih obiskih. Predpisovanje receptov, naročilnic za medicinske pripomočke, izdaje bolniških staležev, potrdil za spremstvo in drugih dokumentov ZZZS ne bo več štel kot storitev. Namesto tega bodo te storitve vključene v pavšal glavarinskih količnikov. Enako bo veljalo za telefonske posvete, strokovne nasvete ali interpretacije izvidov, ki jih zdravnik poda z elektronskimi mediji.
Zdravniki menijo, da tak ukrep ne pomeni nikakršne administrativne razbremenitve. Tudi po novem bodo morali vsako dokumentacijo ustrezno izpolniti in evidentirati v pacientovo kartoteko. "Dejstvo, da te storitve ne bodo več obračunane, za zdravnika ne pomeni niti klika oz. niti črke manj administrativnega dela," so opozorili. Za paciente po njihovih besedah takšna ureditev pomeni, da bodo za določene storitve, ki so jih zdaj lahko opravili po telefonu ali elektronsko, po novem morali priti v ambulanto.
Pod pismo so podpisani odbor za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, sekcija za primarno pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu ter sekcija za šolsko, študentsko in adolescentno medicino pri zdravniškem društvu.
ZZZS: Nove količnike smo izračunali izključno na podlagi dostopnih podatkov
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) navedbe javnega pisma družinskih zdravnikov in pediatrov zavračajo kot neutemeljene in kot grobo zavajanje javnosti. Ob tem so pojasnili, da so nove količnike izračunali izključno na podlagi dostopnih podatkov.
Prav tako poudarjajo, da so se v preteklih tednih sešli s predstavniki družinske medicine, med drugim s predsednikom odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Rokom Ravnikarjem in predsednikom sekcije za primarno pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu Denisom Bašem.
Sestanka sta bila po navedbah ZZZS-ja konstruktivna, zato so začudeni nad napačnimi interpretacijami zdravnikov. Napake v tolmačenju je mogoče pripisati namernemu zavajanju, nezadostnemu poznavanju vsebine ali pa nepripravljenosti za spremembe, je v izjavi za medije dejala direktorica področja za analize in razvoj na ZZZS-ju Anka Bolka.
Poudarila je, da so prenovljene glavarinske količnike za ambulante družinske medicine in pediatrije izračunali na podlagi podatkov iz obdobja dveh let in pol. Upoštevali so vse storitve, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Spodnja meja za odklanjanje bolnikov tudi v novem sistemu ostaja enaka, je zagotovila. "Številka je sicer druga, zato ker so novi glavarinski količniki pač drugače pripravljeni, izračunani kot prejšnji, ampak po vrednosti, po obsegu se pa to ne spreminja," je pojasnila.
Ob prehodu na nove obračunske modele in nove glavarinske količnike bo kljub temu šest od približno 1000 ambulant družinske medicine moralo opredeliti dodatne paciente. Ob spremembi namreč ne bodo več dosegali meje, po kateri lahko odklanjajo bolnike. Pod to mejo bo po ob prehodu na nov sistem tudi 86 od skupno dobrih 300 ambulant pediatrije.
Na ZZZS-ju po besedah Bolke vseeno ne pričakujejo, da bo vpliv sprememb na pediatrične ambulante zelo izrazit. Te ambulante so namreč posebej plačane tudi za izvajanje preventivnih zdravstvenih storitev. Na zavodu so spremembe utemeljili tudi s pojasnilom, da sta v trenutno veljavnem sistemu glavarinskih količnikov denimo enoletni in šestletni otrok izenačena, čeprav je obravnava prvega v povprečju zahtevnejša in bolj obremenjujoča.
Sicer pa so se na zavodu s pediatri dogovorili, da bodo v prihodnjem letu skušali najti sistem za boljše dokumentiranje opravljenih storitev. Cilj je, da bi bili prihodnji preračuni glavarinskih količnikov boljši, je poudarila Bolka.
Glede očitkov zdravnikov, da spremembe ne prinašajo administrativnih razbremenitev, pa je pojasnila, da je vsako zapisovanje opravljenih zdravstvenih storitev gotovo administrativno breme. Zato zavod predlaga vzpostavitev elektronskega kartona, v katerega bi zdravniki vnašali vse bolnikove klinične podatke. Na tej podlagi bi lahko ZZZS nato pridobil vse potrebne podatke.
Sicer pa na ZZZS-ju načrtujejo tudi nagrajevanje ambulant, ki bodo imele opredeljenih več pacientov, kot so jih obvezane. Na letni ravni bo za nagrajevanje po ocenah namenjenih pet milijonov evrov, ki naj bi jih zagotovila uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje