Interventno zakonodajo, ki jo je vlada v parlamentarni postopek vložila po nujnem postopku, so pripravili na ministrstvu za zdravje pod vodstvom ministra Danijela Bešiča Loredana in posega v več zakonov s področja zdravstva.

200 milijonov evrov za izkoriščenje zmogljivosti zdravstva

Med drugim obravnava dolge čakalne dobe v zdravstvu oz. zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev. Tega bi se lotili tudi z dodatki za povečan obseg dela in za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. Finančni učinek zakona je ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov.

Namen zakona je stabilizirati zdravstveni sistem in bolnikom zagotoviti ustrezno zdravstveno obravnavo, je v uvodu na izredni seji DZ-ja pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Osterc. Na ministrstvu želijo do marca pridobiti objektivni posnetek stanja in bolnika dati na prvo mesto.

Med glavnimi rešitvami je Osterc poleg dodatkov na primarni ravni za povečan obseg dela izpostavil še profesionalizacijo svetov zavodov, obvezno izvajanje vsakoletne notranje revizije v javnih zdravstvenih zavodih, novi urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ter plačilo vseh izvedenih zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa.

V razpravi več kritik na račun predloga

Sorodna novica Zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu dobil zeleno luč odbora kljub opozorilom Levice

V razpravi poslancev je bilo slišati več kritik na račun predlaganih ukrepov. Poslanka Levice Nataša Sukič je na primer izpostavila, da interventni zakon ne sledi zavezam v koalicijski pogodbi k obvarovanju in krepitvi javnega zdravstva. V koalicijski partnerici so namreč kritični do tega, da interventni zakon sredstva za dodatno opravljene storitve poleg javnim zdravstvenim zavodom namenja tudi koncesionarjem.

Sprva so napovedovali, da bodo sprejetju zakona nasprotovali, a je nato proti glasoval samo Miha Kordiš, preostali poslanci Levice pa so se glasovanja vzdržali, tako kot tudi poslanka Meira Hot (SD) ter poslanca NSi-ja Vida Čadonič Špelič in Janez Cigler Kralj.

Poslanka SDS-a Karmen Furman pa je bila kritična do predlaganih sprememb v svetih javnih zdravstvenih zavodov. Na pomisleke je DZ odgovoril s sprejetjem dopolnila, da se v sestavo svetov zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je država, dodaja možnost imenovanja predstavnika lokalne skupnosti, to je občine, v kateri ima zdravstveni zavod sedež.

Dopolnili s tako vsebino so vložili tako v SD-ju in Svobodi kot v NSi-ju, a ker je DZ najprej glasoval in tudi izglasoval dopolnilo iz koalicijskih vrst, poslanci o predlogu dopolnila NSi-ja niso glasovali.

Sorodna novica Zakon o odpravi "škodljivih posegov" politike sprejet. SDS za ustavno presojo.

DZ je ob tem zavrnil dopolnila, ki so jih predlagali v SDS-u in so se med drugim nanašala na odločanje o podaljšanju koncesij. SDS je sicer z dopolnilom predlagal še, da se omogoči koriščenje odsotnosti z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga sicer izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. A poslanci o predlogu dopolnila niso glasovali, saj, kot je razvidno s spletne strani DZ-ja, ni bil pravilno vložen.

Drugo v parlamentu

Poslanci so sicer na tokratni izredni seji že sprejeli zakon o odpravi "škodljivih posegov politike". Obravnavali tudi predloga zakonov o ratifikaciji protokolov za vstop Švedske in Finske v zvezo Nato ter o predlogu mandatno-volilne komisije DZ-ja, da za člana programskega sveta RTV Slovenija na predlog gledalcev in poslušalcev ter civilne družbe za preostanek štiriletnega mandata imenuje Alenko Sivka in Branimirja Piana. Po koncu te seje pa se bo začela še ena izredna seja, na kateri bodo obravnavali vladni predlog zakona o RTV SLO.