Strateški svet za zdravstvo, ki se je danes prvič sešel, bo pripravil predloge za napovedano zdravstveno reformo. Rešitve bodo po področjih pripravljale skupine, v prihodnjem tednu bo svet obravnaval predloge rešitev za primarno raven zdravstva in glede povečanja vpisa na medicinski fakulteti, je napovedal predsednik sveta Erik Brecelj.
Med drugim bodo predstavljeni predlogi obeh medicinskih fakultet za povišanje vpisa. Skupino za primarno raven vodi direktor Zdravstvenega doma Ajdovščina Egon Stopar. "Prve predloge bomo verjetno morali še nadgraditi, a počakajmo, kaj bodo pripravili," je dejal Brecelj.
Med skupinami strateškega sveta bodo tudi skupine za digitalizacijo, za upravljanje, za kakovost, za nujno medicinsko pomoč, za promocijo zdravja in za zdravstveno nego. Strateški svet se bo sestajal enkrat tedensko. Na nekaterih področjih bo skupina po Brecljevih besedah verjetno pripravila več rešitev, ne pa tam, kjer bodo prepričani, da je najboljša mogoča rešitev le ena.
Premier Robert Golob je po končani seji strateškega sveta dejal, da se je sodelovanju v svetu odzval širok krog strokovnjakov. Razprava pa je pokazala, da je reforma ne le nujno potrebna, temveč bo morala biti celovita, če bo hotela zajeti vse težave, ki so se kopičile desetletja. "Marsikje v Sloveniji je zdravstvena stroka v svetovni špici in pri iskanju rešitev tega nikakor ne smemo zanemariti. Naše primere dobrih praks moramo znati razširiti po sistemu." Golob to razume kot dobro popotnico, zato bo, kot je dejal, zdravstvo reformirano "po slovenskem modelu" z zgledi posamičnih dobrih praks doma in v tujini.
Brecelj je za Odmeve pojasnil, da je model zdravstvenega varstva zelo težko kopirati npr. po vzoru Danske ali Estonije. "Slovenija je specifična, kot vsaka država. Zagotovo je prav, da spremljamo dobre primere iz tujine. A žal bo to reformo, če bo do nje prišlo, treba zgraditi v Sloveniji in težave reševati tam, kjer so nastale." Brecelj je ob tem poudaril, da je v Sloveniji ogromno dobrih kliničnih praks. "Od strokovne medicine do upravljanja bolnišnic in zdravstvenih domov, na področju digitalizacije … Zato imamo upanje."
"Ne delamo si utvar, interesov je ogromno. Finančnih in političnih. Mi se na to ne bomo ozirali in bomo svoje predloge pripravili. A predlogov ni težko pripraviti, težko jih je realizirati." Za izvedbo predlogov, ki jih bo pripravil strateški svet, bo nato odgovorna vlada, je za Odmeve še sklenil Brecelj.
Golob dejal, da bi bila reforma lahko hitro uveljavljena
"Svet vključuje strokovnjake, ki imajo različne poglede na iste izzive, nismo iskali strokovnjakov, ki bi se vnaprej strinjali o rešitvah," je po Golobovih besedah popotnica za realne možnosti uspeha zastavljene reforme. Reforme pa bodo stekle hitreje, kot bi si kdo mislil, je še dodal.
"Sestava sveta je res strokovna, strokovnjaki so z različnih področij, na težave gledajo široko, občutil sem veliko željo po rešitvah," je na novinarski konferenci po prvi seji sveta povedal Brecelj. "Srečanja bodo potekala enkrat tedensko, navdaja me optimizem, da bomo po 30 letih stvari premaknili naprej," je dodal.
"Kar bo strateški svet produciral, bomo na ministrstvu udejanjili. Veselim se dela in sodelovanja," pa je v izjavi za medije po ustanovni seji sveta povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in dodal, da se je treba zavedati, da bodo reforme morale skozi zakonodajno kolesje. "Če bodo predlogi dobri, jih bomo implementirali in do zdravstvene reforme bomo zagotovo prišli," je dodal.
Vloga strateškega sveta po Golobovih besedah ni pisanje zakonodaje, za to je namreč zadolženo ministrstvo za zdravje. Svet je zgolj posvetovalno telo, ki pripravlja strokovna izhodišča, ministrstvo pa jih bo implementiralo v zakonodajo, je pojasnil.
Po njegovih besedah je približno polovica članov sveta s področja zdravstva, veliko je tudi ekonomistov. Strateški svet se bo še dopolnjeval, mogoče bo kak član čez čas tudi odpadel, če bo tako želel, je pojasnil. "Ne bi se obremenjeval s tem, kaj je bilo na začetku, pomembno je, kakšni bodo rezultati," je dejal.
Povečan vpis na medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru?
Po besedah zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana je na današnji seji strateškega sveta dekan mariborske medicinske fakultete Iztok Takač pojasnil, da imata mariborska in ljubljanska medicinska fakulteta pripravljene rešitve, "ki jim bodo prisluhnili". "Danes je bilo rečeno, da lahko teh 1000 zdravnikov, ki jih manjka, najpozneje v osmih letih izobrazimo doma, ni jih treba uvažati," je poudaril minister.
Dodal je, da bosta vlada in ministrstvo naredila vse, da uredita financiranje in prostore obeh medicinskih fakultet, ki se zaradi povečevanja vpisa spopadata s prostorsko stisko.
V prihodnjem letu naj se vpis na medicinski fakulteti sicer ne bi povečal. Po besedah ministra naj bi se vpis pred kratkim povišal s 150 na 200 prostih mest. "Poiskati moramo pot, kako povečati vpis na od 250 do 300 mest na obeh fakultetah. Veliko dijakov bi želelo študirati medicino in naša naloga je, da to omogočimo vsem."
Sestava strateškega sveta za zdravstvo
Za pripravo zdravstvene reforme je bil sprva zadolžen strateški svet, ki je deloval pri ministrstvu za zdravje, a je bil nato po ustanovitvi novega ukinjen. Večina članov ukinjenega sveta je bila imenovanih v nov svet. Ta je po besedah ministra za zdravje Danijela Bešiča Lorerana tisti, ki bo tako njemu kot premierju Robertu Golobu, pod okriljem katerega deluje novoustanovljeni svet, nastavil ogledalo, saj "pove točno tako, kot misli, in ga ni mogoče kupiti".
V novem svetu je po poročanju časopisa Delo 22 članov, ki bodo pripravili strokovne usmeritve za vsebinsko in finančno prenovo zdravstvenega sistema. Med njimi so tudi predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege ter državna svetnica, ki zastopa interese zdravstva, Monika Ažman, in kirurg Vojko Flis, ki je kot kandidat Gibanja Svoboda neuspešno kandidiral za mariborskega župana. Stranka SD je predlagala svojega člana Branka Gabrovca, sicer generalnega direktorja NIJZ-ja, Levica pa svojega člana Anžeta Dolinarja. Med člani sveta so tudi predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina, predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici Rok Ravnikar in Ana Vodičar z zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Minister za zdravje je sicer pretekli teden javno predstavil korake za pripravo zdravstvene reforme, koalicija pa je ta teden zavezanost nakazanim usmeritvam potrdila še pisno.
Prvo srečanje za oblikovanje ločenega zdravstvenega plačnega stebra
Še pred ustanovno sejo strateškega sveta so se na ministrstvu za zdravje na prvem srečanju, na katerem naj bi se dogovorili za način nadaljnjega dela, sešli predstavniki pogajalskih skupin vlade in sindikatov v zdravstvu. Vlada se je namreč s stavkovnim sporazumom z zdravniškim sindikatom Fides zavezala, da do 1. aprila oblikuje ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja.
Vsebina reforme plačnega sistema naj bi bila znana v sredo po koalicijskem vrhu, kjer naj bi sprejeli podobne zaveze kot za zdravstveno reformo. Po poročanju Radia Slovenija so bili predstavniki zaposlenih v zdravstvu pred prvim srečanjem za oblikovanje plačnega stebra precej zadržani. Kot so dejali, so pripravljeni vložiti maksimalni napor za uspeh pogajanj, dvomijo pa, da jim bo uspelo do 1. aprila, kot to načrtuje vlada. Uveljavitev novega plačnega sistema je sicer predvidena s prihodnjim letom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje