Parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti na programu otroške kardiologije in področju nabav medicinske opreme je zaslišala prve tri priče – poleg nekdanjega zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja še nekdanjega strokovnega direktorja kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Alojza Pleskoviča in nekdanjo generalno direktorico UKC-ja Darinko Miklavčič.

Gantar, ki je vodil ministrstvo za zdravje v obdobju 2012–2013, je opozoril, da stanja otroške kardiokirurgije ni mogoče izboljšati zgolj s prihodom enega kirurga, saj gre za kompleksno timsko dejavnost. Težava po njegovih besedah ni bil izraelski kirurg David Mishaly, ki je takrat operiral v UKC-ju, zato je kot minister tudi podpiral njegovo prisotnost v kliničnem centru.

Težava so bile organizacijske pomanjkljivosti in konflikti znotraj strokovne ekipe v UKC-ju, je opozoril. Po njegovih besedah je bilo v UKC-ju "na tem področju veliko narobe, angažma tamkajšnje stroke pri iskanju rešitve pa ni bil zadosten". Spomnil je, da je kot minister zahteval širši nadzor otroške kardiokirurgije, a so rezultati prišli šele po tem, ko je že končal ministrovanje.

Gantar je ocenil, da ljubljanski UKC še vedno ni našel pravega odgovora za otroško kardiokirurgijo. Rešitev vidi v tem, da pobudo prevzame stroka v UKC-ju in se ne zanaša na politiko, katere moč je pri tovrstnih težavah omejena. Po njegovih besedah "tudi zdravniška zbornica za rešitev tega problema nima pravega orožja". Dodal je, da ob nesoglasjih znotraj strokovnega tima ni mogoče delati kakovostno.

Ukrepanje okoli Mishalyjeve licence
Od Pleskoviča in Miklavčičeve je preiskovalna komisija želela predvsem slišati, zakaj v vlogah strokovnega direktorja kirurške klinike in generalne direktorice UKC-ja nista takoj ukrepala, ko sta izvedela, da je Mishaly na otroški kardiokirurgiji operiral brez licence. Miklavčičeva je odgovorila, da je ureditev tega vprašanja prepustila takratni strokovni direktorici UKC-ja Aleksandri Markovič Predan.

Pojasnila je, da je kot generalna direktorica poskrbela za to, da je UKC z Mishalyjem podpisal avtorsko pogodbo, ki se je nanašala na njegovo mentorstvo slovenskim kirurgom, ki pa z licenco, tudi po mnenju zdravniške zbornice, ni bila povezana. Dejala je, da bi zakon kršila v primeru, če bi z izraelskim kirurgom podpisala podjemno pogodbo, ki pa zahteva urejeno licenco.

Miklavčičeva, ki je bila na čelu UKC-ja v obdobju 2005–2009, je poudarila, da v povezavi z Mishalyjevim delom takrat ni bilo nobenih pripomb – ne iz stroke in ne od staršev. Enako je dejal tudi Pleskovič in dodal, da je bilo tudi po njegovi oceni stanje otroške kardiokirurgije "normalno". V povezavi z neurejeno licenco pa je pojasnil, da je zadevo prepustil takratnemu predstojniku kardiokirurgije Borutu Geršaku, ki je Mishalyja tudi pripeljal v UKC.

Je pa Pleskovič, ki je kirurško kliniko vodil v obdobju 2010–2014, potrdil, da so tudi do njega prišle pripombe na račun tega, da je Mishaly operiral brez licence. Po njegovih besedah so od kardiologov in intenzivistov prišli tudi očitki, da izraelski kirurg dela za bistveno boljše plačilo. Spomnil je, da je Mishaly pozneje dobil licenco in tudi nižje honorarje. Ocenil je, da je bila takratna naveza Mishalyja in kirurga Roberta Blumauerja "dobra rešitev".

Pleskovič sprva ni želel povedati, katerega ministra za zdravje je obveščal o problematiki otroške kardiokirurgije v ljubljanskem UKC-ju, ko pa ga je predsednica komisije Jelka Godec (SDS) opozorila na možnost izreka denarne kazni, pa je vendarle povedal, da je bil to takratni minister Borut Miklavčič.

Sicer so člani preiskovalne komisije DZ-ja o otroški kardiologiji na današnji seji za zaprtimi vrati govorili tudi o prihodnjem delu komisije.

Video: Posnetek seje

Vlada naposled likvidirala Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni

Vlada je na tokratni seji, potem ko je februarja sprejela odlok o prenehanju javnega zdravstvenega zavoda, Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), začela likvidacijo inštituta. Likvidacija bo predvidoma trajala do julija 2020, po koncu postopka in plačilu obveznosti pa bo v proračun vrnjenih okoli 1,48 milijona evrov.

Za svoje delovanje je NIOSB prejel zagonska sredstva iz proračuna v znesku 1.868.904 evrov, 15. maja pa je razpolagal z 1.532.536 evri denarnih sredstev, je razvidno iz gradiva, ki ga je ministrstvo za zdravje pripravilo za sejo vlade.

Po predvidevanjih bodo stroški likvidacije, denimo stroški dela likvidacijskega upravitelja, stroški dela zaposlenih, storitve in drugi materialni izdatki, letos znašali 28.975 evrov, v letu 2020 pa 27.825 evrov. Po koncu postopka likvidacije in plačilu obveznosti bodo v državni proračun vrnjena preostala sredstva, ki naj bi jih bilo po oceni skupno 1.475.736 evrov.

Ideja, da bi rešitev za program otroške srčne kirurgije našli v samostojnem inštitutu, je dokončno ugasnila 11. decembra z odločitvijo prejšnjega ministra za zdravje Sama Fakina, da bo vladi predlagal ukinitev NIOSB-ja, ki ga je vlada Mira Cerarja ustanovila konec leta 2017, nikoli pa ni zaživel.

Odlok o prenehanju inštituta je vlada sprejela 28. februarja, saj je presodila, da ob vzpostavljenem programu v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ter razmeroma majhnem številu bolnikov ni smiselno, da bi enako dejavnost izvajal ločeni javni zdravstveni zavod.