Zaradi toplega pomladnega vremena marsikomu ni bilo težko pozabiti na zimske tegobe, med katere spada tudi gripa. A sezone gripe še ni konec, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Seveda pa je obolevnost že precej upadla, kroženje virusov gripe pa se umirja. V nekaterih bolnišnicah po Sloveniji so že preklicali prepoved obiskov, največja bolnišnica v državi – UKC Ljubljana – za zdaj za obiske še ni odprta.

Letošnja sezona gripe se je začela decembra 2018, vrhunec pa je dosegla v tednu med 11. in 17. februarjem, ugotavljajo na NIJZ-ju. Že takrat so v UKC-ju Ljubljana poudarili, da je letošnji virus gripe precej zahteven. "Letošnji tip gripe je nevaren, saj za gripo hudo obolevajo tudi mlajši in zdravi. Tudi pri njih gripa namreč lahko povzroči težko stanje, zaradi katerega je potrebna daljša hospitalizacija in intenzivno zdravljenje," je pojasnila Bojana Beović, namestnica predstojnice Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Letos več nepričakovanih zapletov

Koliko ljudi je letos v Sloveniji umrlo za gripo, za zdaj še ni znano, sredi februarja je UKC Ljubljana poročal o 29 smrtnih primerih. Zaokrožile pa so tudi pripovedi o ljudeh, ki so zaradi zapletov med boleznijo umrli, ne da bi spadali v katero izmed rizičnih skupin. Vprašanje, ali je bilo takšnih smrtnih primerov letos res več, smo naslovili na NIJZ, kjer so nam odgovorili, da se zapleti v manjšem obsegu vsako leto pojavijo tudi pri ljudeh, ki ne sodijo v rizične skupine. "Po ustnih informacijah klinikov, ki so te bolnike zdravili, pa bi lahko domnevali, da je bilo teh primerov v letošnjem letu nekoliko več," so zapisali.

Zvonko Baklan, namestnik predstojnice Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC-ju Maribor, potrdi, da je gripa v upadu. "Na našem oddelku ni več nobenega bolnika z gripo, so pa še bolniki, ki jih potrjujemo in zdravimo ambulantno," pojasni Baklan, a ob tem doda, da se vsak dan pojavi še kakšen nov oboleli za gripo, ki ga sprejmejo v UKC-ju Maribor, a se ti zdravijo na drugih oddelkih, ne na infekcijskem. "Zelo visoko so zasedeni na pljučnem oddelku. V UKC-ju Maribor je tudi še kar nekaj bolnikov, ki so bili sprejeti zaradi hujšega poteka gripe in so potrebovali intenzivno zdravljenje in so zaradi tega ali pa zaradi sekundarnih zapletov še vedno v naši bolnišnici," na dejstvo, da sezone gripe vendarle še ni povsem konec, opozori Baklan.

Precej bolnikov zaradi gripe pristalo na intenzivni negi

Čeprav se o končni oceni tokratne epidemije gripe Baklan še ne želi izreči, opaža, da je bilo "ne tako malo bolnikov, ki so zaradi okužbe z gripo potrebovali zdravljenje v intenzivnih enotah". Prav tako potrdi, da je do zapletov med boleznijo prihajalo tudi pri mlajših bolnikih brez "pridruženih boleznih". "Tudi pri takih bolnikih smo ugotavljali, da gre za hujši potek bolezni in so potrebovali intenzivno zdravljenje."

Na vprašanje, kdaj govorimo o zapletih pri gripi, Baklan odgovarja, da tu govorimo predvsem o primerih, ko bolnik potrebuje nadomestno zdravljenje s kisikom oziroma kadar pride "do odpovedi delovanja pljuč in jih je treba vmesno predihavati". Baklan pojasnjuje, da je bilo takih primerov letos kar precej. "Veliko je bilo takih, ki so potrebovali zdravljenje v intenzivnih enotah. To pomeni, da so priključeni na aparat za predihavanje, da potrebujejo spremljanje življenjskih funkcij prek aparatov itd." Sicer pa o hujšem poteku bolezni govorimo pri vsakem pacientu, ki zaradi gripe potrebuje zdravljenje v bolnišnici, ne le pri tistih, ki pristanejo na intenzivni negi, dodaja Baklan.

Cepivo učinkovitejše pri otrocih, manj pri starejših

Gripa je sicer posebej nevarna za starejše od 65 let, za bolnike s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, za diabetike, za osebe z imunsko pomanjkljivostjo, bolnike, ki potrebujejo kemo- ali radioterapijo, za otroke mlajše od dveh let, ter nosečnice. Zanje je bilo cepljenje tudi cenejše in je stalo 7 evrov, drugi so za cepivo morali odšteti 14 evrov. Učinkovitost letošnjega cepiva proti gripi naj bi bila po medsezonskih ocenah, ki prihajajo iz ZDA, 47-odstotna, so sporočili z NIJZ-ja in dodali, da je bilo cepivo učinkovitejše pri otrocih, manj učinkovito pa pri starejših.

V letošnji sezoni je sicer prevladoval pandemski sev virusa gripe A (H1N1). "Kar je drugače od lanske sezone, ko sta približno v enakih deležih krožila oba tipa virusa gripe A in virus gripe B, ki se letos pojavlja v izredno majhnem deležu," so še pojasnili na NIJZ. Poznani so sicer trije virusi, ki povzročajo gripo: virus influence A, B in C. Virus influence A povzroča epidemije in pandemije, virus influence B povzroča običajno omejene izbruhe npr. v šolah, vrtcih. Virus influence C okuži posameznike in ne povzroča epidemij, je zapisano na njihovi spletni strani. Po Baklanovih pojasnilih pa z vidika zdravljenja gripe razlik med virusi ni.