Večino lanske izgube so imeli v bolnišnični dejavnosti, in sicer tam znaša 41,3 milijona evrov oziroma 88 odstotkov vse izgube, so zapisali v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. V letu 2012 je bilo te izgube 17,3 milijona evrov. Preostala izguba, v znesku 4,1 milijona evrov, je nastala v zdravstvenih domovih in 1,4 milijona evrov v že preoblikovanih zavodih za zdravstveno varstvo.

Tudi število zavodov z izgubo se je lani povečalo, saj so jo imeli v 57 zavodih od 97 obravnavanih. Od tega je izgubo izkazalo kar 17 bolnišnic od skupaj 27. Število zdravstvenih domov z izgubo se je glede na rezultate leta 2012 znatno povečalo in jih je že več kot polovica oziroma 31 od 55 zdravstvenih domov.

Brez izplačil bi bili rezultati na letni ravni boljši
V združenju pojasnjujejo, da je izguba predvsem posledica izplačila razlike zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah, ki jo je izplačala velika večina javnih zdravstvenih zavodov in jo tudi delno ali v celoti izkazala kot strošek poslovnega leta 2013. Če teh obveznosti v letu 2013 ne bi bilo, bi bil rezultat poslovanja javnih zdravstvenih zavodov celo nekoliko boljši kot v letu 2012, so navedli.

Konec leta 2013 so neporavnane zapadle obveznosti v bolnišnicah znašale 114 milijonov evrov. Dobaviteljem so dolžni 78 milijonov evrov, preostalo pa so druge kratkoročne obveznosti do državnih in občinskih institucij. Skupne obveznosti so tako kar 12 odstotkov večje od ocenjenih in za tretjino večje od doseženih v prvem polletju lani.

V združenju so ob tem pojasnili, da bi bolnišnice v dogovorjenih rokih poravnale zapadle obveznosti, če bi jim zavod za zdravstveno zavarovanje nakazal več denarja. Neplačani računi že dolgo čakajo na plačilo, nekateri tudi več kot 120 dni, kar ne bo ostalo brez posledic, so zapisali v združenju in spomnili na grožnje o prekinitvi dobav zdravil, živil in drugega. Ob tem zato opozarjajo na nujnost sistemskih sprememb.