Kot je znano, je skoraj 90 odstotkov zdravnikov zaradi odločitve vlade, da bo znižala nadomestila za dežurstva in nadurno delo s 1. septembrom, umaknilo soglasja za čezmerno nadurno delo. Strokovni direktor Pediatrične klinike je opozoril, da bo zaradi tega trpelo redno delo, nabirale pa se bodo množice bolnih. "Gre za plaz, za katerega v tem trenutku še ne vemo, koliko ljudi bo pokopal pod seboj," je še zapisal, zato ga je MMC zaprosil za dodatna pojasnila.

Zakaj ste se odločili za tako alarmanten poziv predsedniku? Omenjate celo, da bodo nekateri bolniki umrli? Ali se to lahko zgodi tudi na pediatrični kliniki, ki jo vodite?
Najprej, ni šlo za poziv predsedniku, marveč za sestanek pri predsedniku države, na katerem sem mu izročil tudi pismo kot povzetek svojih misli. Ocenjujem, da ni alarmanten, ampak realen. Ko sem omenil, da bodo nekateri bolniki umrli, sem s tem mislil naslednje: če bolniki z resnimi diagnozami, ki so lahko usodne, čakajo na neki operativen poseg, ki bo zaradi teh dogodkov prestavljen za nekaj tednov ali mesecev, to zagotovo za bolnike ni dobro in prav verjetno se utegne zgoditi, da bo nekdo zaradi tega morda celo umrl. Vsekakor se pa to na pediatrični kliniki ne more zgoditi, saj ni takšnih primerov.

Zakaj ste pismo predali predsedniku države? Ste se s takšnim pismom obrnili tudi na ministrstra za zdravje, ali je ministrstvo tisto, ki se ne želi več pogajati?
Z ministrom za zdravje, gospodom Marušičem, sva se o tem veliko pogovarjala, on se zaveda resnosti položaja, vendar pa do pred nekaj dnevi ni imel sogovornika na nasprotni strani. Govoril sem tudi z drugimi ministri, govoril sem s kabinetom predsednika vlade. V bistvu sem izpolnjeval sklep strokovnega sveta kliničnega centra, ki je sklenil, da je treba storiti vse, da do te zadeve ne bi prišlo in da je treba zadevo iz političnih vod prestaviti v strokovne vode, v strokovno racionalizacijo. Zgodba je torej tekla od vodstva kliničnega centra k najvišjim vrhovom. Seveda predsednik države nima izvršilne oblasti, vsekakor pa predstavlja v tej državi veliko moralno avtoriteto. In če je on že nekaj ur po najinem sestanku v izjavi za javnost povedal, da je zaradi tega zaskrbljen in da bi morali pogajalski strani zadevo rešiti na strokoven način, potem to pomeni neko zavezo vsem, ki so v tej zadevi udeleženi.

Opozarjate, da bo redno delo okrnjeno za dvajset odstotkov? Kako bo potem videti? Bodo v čakalnicah ljudje čakali več ur, bodo pregledi odpovedani, bo treba čakati na operacije?
Številke 20 odstotkov nisem postavil jaz. Nesporno pa je, da bosta zagotovljena urgentna služba in 24-urno varstvo. To je samo del naše dejavnosti. Naša glavna dejavnost je zdravljenje ljudi, ki prihajajo zaradi različnih bolezni in na operacije. Če bo delo okrnjeno, pomeni, da bo ta redni del trpel, operacije bodo prestavljene, čakalne vrste se bodo podaljšale, čas čakanja v ambulantah utegne biti podaljšan in to je tisto, kar je treba na vsak način preprečiti.

Kaj to pomeni za Pediatrično kliniko?
Za pediatrično kliniko to pomeni podobne zaplete, a manj zastrašujoče, saj imamo samo dve dežurni mesti, na kateri bomo glede na število zdravnikov ljudi lahko razpisali, in predstojniki mi zagotavljajo, da tudi sicer delo z otroki ne bo trpelo. Lahko pa se zgodi kakšna daljša čakalna doba ali kaj takšnega. Alarmantne zgodbe na pediatrični kliniki ne pričakujemo.

Se torej ne bojite gneva javnosti do dejavnosti zdravnikov?
Seveda se tega gneva bojim, ravno zato poskušam narediti vse, da se to ne bi zgodilo. A jaz nisem stranka v pogajanjih, na eni strani imamo vlado, na drugi strani sindikat zdravnikov. A jaz kot direktor nisem član Fidesa in sem tako rekoč delodajalec. Smešna se mi zdi trditev Fidesa, da če delo ne bo dobro teklo, bodo za to odgovorni direktorji. To je tako, kot če bi prižgali ploščo na 80 stopinj, in pričakujete, da bo voda zavrela, če ne bo, bom pa jaz kriv.

Glede na številne umike soglasij za čezmerno nadurno delo zdravnikov s 1. septembrom, nas zanima, kako boste organizirali delo na pediatrični kliniki? Število dežurstev ste že zmanjšali s treh na dva zdravnika.
Delo bo organizirano tako, da bolniki ne bodo ogroženi. Kot sem rekel, se utegne podaljšati kakšna čakalna doba. To reorganizacijo dežurne službe smo pa mi opravili še pred grozečim dogodkom. To je dokaz, da če racionaliziraša na strokoven način, je to stvar stroke, ne pa sindikalnega boja.

Zakaj delo zdravnikov ne more biti organizirano v turnusih (o tem nekatere slovenske bolnišnice že razmišljajo)?
Zato ker turnus ni najbolj racionalna oblika dela. Če bi bila, bi jo uporabljali po vsem svetu, pa vendarle po vsem svetu uporabljajo dežurno službo. Turnus je treba zagotavljati na primer na intenzivnih enotah, kjer je intenziteta dela enaka 24 ur na dan, medtem ko je na drugih enotah v bolnišnici intenziteta dela dopoldan bistveno drugačna kot ob štirih zjutraj. Od naših 100 ali 120 zdravnikov pomoči položaj zlahka oblvadujeta dva. Na intenzivnih enotah pa je število zdravnikov ponoči enako kot podnevi.