V zadnjih treh letih se je že izkazalo, da samo dodatni denar, ki je razdeljen očitno po neverodostojnih podatkih, ni prinesel skrajšanja čakalnih dob. Število čakajočih nedopustno dolgo se, po grobih ocenah, še vedno povečuje.
V analizi čakalnih dob po sistemu eNaročanje, ki so jo opravili Dorjan Marušič, Biserka Simčič in Marjana Kuhar, so celo ugotovili, da je le 27 odstotkov vseh podatkov o čakalnih dobah verodostojnih. "eNaročanje, torej nova metodologija sporočanja čakalnih dob in čakalnih vrst, je samo 27-odstotno verodostojna, ker izvajalci do 27 odstotkov sporočajo točne termine, vse preostalo so okvirni termini," je povedala Kuharjeva.
Pacient torej s pomočjo eNaročanja ne more ugotoviti točno, kdaj bo prišel na vrsto. To zanj predstavlja pravi raziskovalni podvig. Še več težav imajo bolni in starejši, pa tudi izvajalci na primarni ravni. Skupina predlaga, "[...] da se v bistvu upošteva strokovno dopustne čakalne dobe, ki so jih razširili strokovni kolegiji že leta 2011 in še kasneje, ki že določa, kdaj so tiste čakalne dobe, kjer pacient ne bi smel čakati".
Ukrepe moramo načrtovati strateško glede na obolevnost in potrebe ljudi, ne pa administrativno določati stopnje nujnosti, kot je praksa zdaj. Logičen sklep sledi, da razdelitev dodatnih 35 milijonov le glede na zmogljivosti izvajalcev ni dobra. "V tem trenutku bi počakala, ker podatki z eNaročanja niso zanesljivi. Dobro bi pretehtala, v bistvu, kje so res nedopustno čakajoči, eventualno preverila, ali se skrajšati da, če ne, pa denar pustila in resno pristopila k reševanju problemov na strateški ravni," je sporočila Kuharjeva.
Nujno bi bilo tudi več ukrepov usmeriti v osnovno zdravstvo, ki je že dolgo zanemarjeno.