Zavod namreč iz dveh transfuzijskih centrov (v Celju in Mariboru) odkupuje svežo zmrznjeno plazmo po 63 evrov, svežo kri iz drugih centrov pa predeluje sam. Drugim bolnišnicam jo nato (tako plazmo, ki jo predela sam, kot tisto, ki jo odkupi) prodaja po 280 evrov, torej po štirikrat višji ceni od odkupne. "Kar je zelo dober zaslužek v škodo bolnišnic," ugotavlja minister za zdravje Tomaž Gantar.

Nepravilnosti je posebni nadzor pokazal tudi pri prodaji industrijsko izdelanih zdravil iz plazme, albuminov. Iz slovenske plazme ta zdravila prideluje družba Octapharma oz. njena podružnica v Avstriji, ker pa slovenske plazme ni dovolj, od njih zavod odkupuje tudi albumine iz tuje plazme.

Avstrijska družba plazmo predeluje zastonj, ZTM pa zaračunava 86 evrov
Že nekaj let avstrijska družba ta zdravila prodaja po enaki ceni, in sicer 48 evrov za paket, ZTM pa jih je naprej bolnišnicah podajal po 86 evrov. Najbolj pa so ministra presenetile ugotovitve pri preprodaji albuminov iz slovenske plazme. To Octapharma predeluje brezplačno, zato je imel zavod stroške le s prevozom plazme v Avstrijo in zdravila nazaj v Slovenijo ter s pakiranjem. Kljub vsemu je bolnišnicam za paket zdravila zaračunaval skoraj enako ceno kot za albumine iz tuje plazme - dobrih 86 evrov oz. 4,32 evra za gram, kar pomeni, da je razlika med proizvodno in prodajno ceno kar 320-odstotna, poudarja Gantar.

Za primerjavo je minister pogledal cene albuminov v Belgiji, kjer je proizvodnja oz. predelava dražja, cena pa nižja - 3,9 evra za gram -, saj je marža v omenjeni državi bistveno nižja, in sicer šestodstotna.

Namesto šestodstotne marža tudi 300-odstotna
Takšno ravnanje je zavodu dopuščal leta 2009 sprejeti pravilnik, ki mu daje možnost, da na podlagi referenčnih cen v Angliji, Franciji in Nemčiji oblikuje svoje cene. ZTM je vsakič izbral najvišjo mogoče ceno in si tako še povečal svojo maržo, ki je tako znašala tudi več kot 300 odstotkov - namesto "normalnih" šestih, kolikor načeloma znaša marža za zdravila, je o ugotovitvah posebnega nadzora še dejal Gantar.

Na zavodu se zagovarjajo, da so ravnali v skladu s pravilnikom, cene, ki jih predlagajo, pa potrjuje agencija za zdravila in medicinske pripomočke, zato njihova ravnanja niso sporna. Gantar na to pravi, da je imel zavod "vso možnost, da bi to ceno pošteno zaračunaval". "Pa je ni," je poudaril. V ponedeljek bo zaradi teh in številnih drugih nepravilnosti od sveta zavoda zahteval, da direktorja razrešijo. Pričakuje, da ga bo svet upošteval.

Gantar pri tem priznava, da ravnanje zavoda za transfuzijsko medicino sicer ni bilo nezakonito, je bilo pa moralno sporno. Sam je opravil tudi pogovor s kriminalisti, vendar kaznivega dejanja ni bilo, zato organi pregona ne morejo storiti ničesar. Zdaj bodo, da popravijo obstoječe stanje, spremenili omenjeni pravilnik o določanju cen zdravil, je pojasnil.

Posle sklepali brez javnih naročil
Nadzor na zavodu za transfuzijsko medicino je sicer pokazal tudi nekatere druge nepravilnosti predvsem pri javnem naročanju (zavod je brez javnega razpisa najemal različna podjetja, tudi za storitve, za katere ima lastne zaposlene, in med postopkom spreminjal osnovne vrednosti pogodb) in pri izplačevanju nagrad za delovno uspešnost, kar sta tudi razloga, na podlagi katerih bo Gantar razrešitev Igorja Veluščka tudi zahteval.

Velušček: Nisem ravnal nezakonito
Velušček pravi, da v poročilu upravnega nadzora nad zavodom ni takšnih kršitev, ki bi narekovale njegovo razrešitev, saj ni ravnal nezakonito, dopušča pa možnost, da so se pojavile pomanjkljivosti, je dejal za STA.

O domnevnih nepravilnostih pri pogodbah pravi, da so strokovne službe v času njegovega mandata zagotavljale, da so bile vse pogodbe podpisane na osnovi javnih naročil. "Je pa sila nenavadno, da mi minister svojo namero sporoča prek medijev in dejansko se sprašujem, ali je bil namen nadzora ta, da se ugotovi posamične pomanjkljivosti ali nepravilnosti, ki jih je zavod nato dolžan odpraviti, ali je bil namen moja osebna zamenjava," je še povedal.