Po informacijah zdravniškega sindikata Fides se je stavki pridružilo okoli 5.000 zdravnikov, stavkovne zahteve sindikatov pa so potrditev standardov in normativov za zdravniško delo ter dvig zdravniških plač na razmerje ena proti tri s povprečno plačo.

Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je izrazil upanje, da je politika razumela njihovo opozorilo. "Če tega niso danes razumeli, pa bodo v prihodnosti. Če bo oblast arogantna, bomo napovedali enotedensko stavko," je dejal.

Zdravniške organizacije zdaj ne smejo zaspati oziroma počivati na lovorikah, je dodal. Takoj morajo namreč začeti z izdelavo strategije do konca leta, kako prepričati javnost z njihovimi argumenti.

Tudi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina upa, da so odgovorni slišali njihovo opozorilo. Kot pravi, pa bo v petek običajen dan, ko se bo treba vrniti na stare tirnice, v žalostno okolje. Kot pravi, javnost vse bolj podpira njihovo vizijo zdravstvene reforme. Podporo imajo tudi v določenih strankah, pri drugih pa vsaj spoštovanje in ne zaničevanja, je dejal Možina.

Radko Komadina s celjske splošne bolnišnice je dejal, da tako, kot danes stvari tečejo v zdravstvu - večinoma na etični pogon - po njegovih besedah ne gre več. "Zdaj imamo veter v jadrih in moramo nadaljevati," je dejal.

Stavki so se pridružili tudi nekateri zasebniki. Po besedah pediatrinje zasebnice Helene Mole je današnja stavka predvsem protest in izkaz enotnosti celotnega zdravništva. Tako tudi zasebniki zahtevajo reformo.

Ministrica: Stavka je bila neupravičena
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je sicer dejala, da je stavka legitimna, a da ni upravičena, saj vladna stran izpolnjuje dogovore, ki so jih sklenili z zdravniki. Stavka tako ne bo plačana. Ministrica tudi ne prevzema odgovornosti za nevšečnosti, ki so jih zaradi stavke morda občutili bolniki. Odgovornost nosi Fides, meni ministrica.

Da stavka ne bo plačana, po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja izhaja tudi iz zakonske določbe, ki pravi, da stavka ni plačana, če ni posledica kršitve kakšne kolektivne pogodbe ali katerega koli akta, ki ga vlada ne bi izpolnjevala. Oba ministra stavko sicer obžalujeta. Po njunih besedah gotovo ne koristi bolnikom, pa tudi ne zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem.

Kot je dejal Koprivnikar pred sejo vlade, potekajo pogovori glede plač in tudi glede standardov in normativov. Poleg tega zdravniki ne stavkajo za izpolnitev pravic, pač pa stavko uporabljajo kot pritisk za izpolnitev pogojev sindikatov, je prepričan minister. Razloga, da bi vlada popustila pritiskom sindikatov, ne vidi. Ministrstvo za zdravje bo po njegovih besedah pripravilo standarde, tako da bodo uporabni in skladni z drugimi poklicnimi skupinami, medtem ko nadaljujejo tudi s pogovori za spremembe in izboljšave v plačnem sistemu. Zahteve Fidesa je Koprivnikar sicer označil kot zelo nesistemske in nedodelane, se bodo pa o njih pogovarjali.

Prvo poročilo po besedah vodje krovne skupine za pripravo zdravniških normativov Bojane Beovič bo pripravljeno do konca meseca, je dejala ministrica. Sicer pa so po njenem mnenju standardi in normativi, kot so zastavljeni v modri knjižici, potrebni celovite prenove, saj niti ne opredeljujejo vseh specialističnih skupin med zdravniki.

Fides že grozi z novo stavko
Ministrica je kritična do tega, da Fides že napovedujejo veliko stavko, ki naj bi bila jeseni, čeprav še ne ve, kaj bosta ministrstvo in vlada v tem času naredila. Poudarila je, da zagovarja dialog in spremembe ter da se držijo sklenjenih dogovorov.

Bolniki ponekod stavke niso čutili
Zdravniki so kljub stavki oskrbovali vse nujne primere, otroke in starejše od 65 let, nosečnice, porodnice in tudi bolnike z rakom. To so vsi nujni primeri oziroma bolezenska stanja, katerih opustitev zdravljenja bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. Poleg tega je moral zdravnik med stavko opravljati vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti in bolnike, starejše od 65 let, ter vse zdravstvene storitve, povezane z nosečnostjo in porodom.

Delo zdravnikov na urgencah in na bolnišničnih oddelkih, kot so ginekološko-porodniški, otroški, za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ter onkološki, je kljub stavki potekal nemoteno, na preostalih oddelkih bolnišnic pa je bila oskrba pacientov okrnjena. To na primer ni v celoti držalo za Pediatrično kliniko in Onkološki inštitut v Ljubljani, kjer naj nihče od bolnikov ne bi čutil stavke, je za Radio Slovenija poročala Nataša Lang. Zdravniki so bolnike z rakom ne glede na njihovo starost oskrbovali v vseh bolnišnicah - tak je bil dogovor znotraj sindikata Fides.

V specialističnih ambulantah in bolnišnicah so za danes naročene bolnike prenaročili, tudi v zdravstvenih domovih delo poteka okrnjeno in po stavkovnih pogojih.

"Zdravstvo niso samo zdravniki"
Anketa Dela, opravljena na vzorcu 400 ljudi, je pred dnevi pokazala, da stavko zdravnikov podpira 28 odstotkov vprašanih, ne podpira pa je 46 odstotkov. 26 odstotkov se jih do tega vprašanja ni znalo opredeliti.

Tudi iz Sindikata podpore UKC (SPUKC) so sporočili, da sicer razumejo stavkovne zahteve zdravniškega sindikata Fides in jih deloma tudi podpirajo, a stavke vseeno ne podpirajo. Razlog za to so znane težave podpornega medicinskega osebja in drugega podpornega osebja v zdravstvu, za katere pa v SPUKC-ju verjamejo, da jih lahko rešijo le s sodelovanjem vseh poklicnih skupin.

Zdravstvo niso samo zdravniki, temveč tudi negovalci in podporno osebje, na kar pa Fides rad pozabi, so opozorili. V primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami v zdravstvu so po njihovem mnenju le zdravniki tisti, ki si lahko edini privoščijo tako stavko, ter si tako poskušajo izboriti boljši položaj. "Si predstavljate morda bolnišnični oddelek brez medicinskih sester in bolničarjev, higieno prostorov brez strežnic, bolnikov brez hrane, nujne medicinske pomoči brez voznikov reševalcev …?" so se vprašali.

Zaradi neplačila grozijo, da ne bodo sodelovali pri transplantacijah
Ob začetku 24-urne zdravniške stavke se je na jutranjem sestanku sindikata, na katerem so razpravljali o razmerah v zdravstvu in stavkovnih zahtevah, zbralo okoli 100 zdravnikov ljubljanskega kliničnega centra.

Predstavnik Fidesa v UKC-ju Milenko Stankovič je tam poudaril, da so stavkovne zahteve zdravnikov razumne, sprejetje standardov in normativov pa bi koristilo predvsem bolnikom in njihovi varnosti, je zagotovil. Tudi dviga plač ne pričakujejo čez noč, ampak da bi se to zgodilo v mandatu te vlade, torej v treh letih, je dejal.

Tudi strokovni direktor UKC-ja Sergej Hojker je v svojem nagovoru izrazil podporo stavki zdravnikov in dejal, da je stanje v slovenskem zdravstvu iz dneva v dan bolj kritično. Ob tem je opozoril, da je s kirurške klinike prejel protest zdravnikov, ki delajo pri transplantacijah. Obvestili so ga, da od 1. junija ne nameravajo več sodelovati pri tem programu, če ne bodo plačani.

"Plačani so prek povečanega obsega dela, ki ga ne moremo izplačati, ker še ni sprejet naš finančni načrt. UKC ima pri tem zvezane roke, kako je s finančnim načrtom, je pa druga zgodba. Skrajni čas je, da začnemo spreminjati razmere v našem zdravstvu, ampak to lahko dosežemo le s soglasjem vseh," je dejal Hojker.