Cilj svetovnega dneva preprečevanja samomora, ki od leta 2003 poteka 10. septembra, je predvsem opolnomočenje vsakega posameznika, da zna prepoznati stisko pri drugem in mu nuditi pomoč ter oporo v najtežjih življenjskih situacijah. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Slovensko združenje za preprečevanja samomora, Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara ter Slovenski center za raziskovanje samomora, Inštitut Andreja Marušiča in Univerza na Primorskem poudarjajo, da samomorilno dejanje ni le javno zdravstveni, temveč družbeni problem, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) si na svetu vsako leto življenje vzame 703.000 ljudi. Lani je bila v Sloveniji vsaka 50. smrt posledica samomora, v svetu pa vsaka 100.
V Sloveniji je po podatkih NIJZ-ja lani zaradi samomora umrlo 432 ljudi, od tega 338 moških in 94 žensk, kar je 63 smrti več kot v letu 2020, so poudarili ob nedavni novinarski konferenci. V zadnjih 30 letih je število samomorov v Sloveniji upadlo za 30 odstotkov.

Gorenjska je v zadnjih letih med bolj obremenjenimi regijami v državi, zlasti to velja za ženske, za moške pa po 65. letu starosti. Okoli 40 odstotkov ljudi obišče izbranega zdravnika zadnji mesec pred samomorom in večinoma zaradi težav v duševnem zdravju. Družinski zdravnik lahko pričakuje, da se bo z izgubo bolnika zaradi samomora srečal enkrat na štiri do pet let. Ustrezna usposobljenost in ravnanje strokovnjakov na primarni ravni sta ključnega pomena za preprečevanje samomorov, so ob tem zapisali na spletni strani NIJZ-ja.

Kot je v sporočilu za javnost navedlo Slovensko združenje za preprečevanje samomora, posamezniki pomoč v Centru za psihološko svetovanje najpogosteje poiščejo zaradi težav v partnerskem odnosu ali v širši družini. Vse pogostejši razlogi za iskanje psihološke pomoči pa so občutki osamljenosti.

Pomembna tudi preventiva in zgodnje prepoznavanje samomorilne ogroženosti

Stiska zaradi samomorov prizadene tudi posameznike, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega, in vse tiste, ki so v stiku s človekom, ki razmišlja o samomoru. Svetovni dan preprečevanja samomora, zlasti letošnji, je namenjen tudi njim, kar med drugim opozarja letošnje geslo Ustvarjajmo upanje z dejanji, so organizacije za raziskovanje in preprečevanje samomora pojasnile v sporočilu za javnost.

V Slovenskem združenju za preprečevanje samomora so poudarili, da je strokovno pomoč dobro poiskati čim prej, še preden se zaradi čustvene stiske osnovnemu problemu pridružijo dodatne težave. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je v sporočilu za javnost poudarila, da je pri prepoznavanju samomorilne ogroženosti in preventivi samomora zelo pomembna tudi vloga medicinskih sester, babic in tehnikov zdravstvene nege, še zlasti v službah nujne medicinske pomoči, družinske medicine in psihiatrije.

Prižiganje svečk na oknih v znak podpore

Ob svetovnem dnevu preprečevanja tako v Sloveniji kot po svetu potekajo številni dogodki. Začela se je tudi akcija Prekolesarimo svet 2022, h kateri vabi Mednarodna zveza za preprečevanje samomorov. Tako kot vsako leto ponovno poziva ljudi, da na svojem oknu ob 20. uri po krajevnem času prižgejo svečko in tako izrazijo podporo preprečevanju samomora ter v spomin tistim, ki so umrli zaradi samomora, in kot upanje za njihove svojce.

Mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javno zdravstveni problem, je rumeno-oranžna pentljica, je napisano na spletni strani NIJZ-ja. Tudi letos so pentljice razdelili med različne javnosti in akterje. V ta namen pa bodo tudi danes z rumeno-oranžnimi barvami osvetljene nekatere znamenitosti v določenih slovenskih regijah.