V največjih središčih, kjer obravnavajo onkološke bolnike, torej na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, so v spomladanskem času epidemije zaznali očiten padec števila novih bolnikov z rakom v bolnišnicah in padec števila na novo postavljenih diagnoz za 30 odstotkov. Število bolnikov in diagnoz se je začelo znova povečevati maja.

Kakšen vpliv bo imel padec na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot so preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, bodo lahko vrednotili šele na dolgi rok, so ob tem opozorili na onkološkem inštitutu.

Sorodna novica V času epidemije do 30 odstotkov manj postavljenih diagnoz raka

NIJZ: Tudi opuščanje programov Svit, Zora in Dora ima lahko resne posledice

Medtem pa Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja na preventivo in poudarja, da pomembno vlogo pri nastanku in razvoju raka igrajo življenjski slog, dedni dejavniki in naključja. Na slednje se ne da vplivati, posamezniki pa lahko poskrbijo za zdrav življenjski slog. Poleg tega je tveganje za razvoj raka mogoče zmanjšati z opazovanjem telesa in sprememb na njem, sodelovanjem v organiziranih preventivnih pregledih in cepljenjem proti virusom, ki povzročajo raka.

NIJZ opozarja, da je treba biti pozoren na določene znake, kot so rana ali razjeda na koži, ki se ne zaceli v mesecu dni, spremembe v barvi, obliki ali velikosti materinega znamenja ali bradavice in neboleče zatrdline ali bule kjer koli v telesu. Prav tako so lahko znak neboleče krvavitve ali izcedki iz katere koli telesne odprtine, trdovratne težave z želodcem, prebavne motnje in hujšanje ter trdovraten kašelj, hripavost in težave pri požiranju. Pozornost zahteva tudi vsaka hujša ali dolgotrajna sprememba v izločanju blata ali urina.

Opuščanje zdravih navad in programov, kot so Svit, Zora in Dora, ter opuščanje cepljenja proti okužbam, ki povzročajo raka, imajo lahko resne in dolgotrajne posledice za zdravje. Če se pojavi sum na zgodnje znake raka, je treba takoj obiskati zdravnika, še navaja NIJZ.