Ob besedi zasvojenost običajno pomislimo na zlorabo dovoljenih in prepovedanih mamil, vendar pa ima zasvojenost večjo razsežnost. Poleg zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi, med katere spadajo alkohol, tobak, zdravila, prepovedana mamila, poznamo tudi nekemične ali vedenjske zasvojenosti, na primer z igrami na srečo, nakupovanjem, odnosi, delom, pornografijo in sodobnimi tehnologijami.

Z epidemijo novega koronavirusa se je veliko dejavnosti preselilo na splet, od šolanja in nakupovanja do druženja. Ob odsotnosti osebnega stika in izpadu dejavnosti, s katerimi so prej zapolnili svoj čas, mladi vse več zahajajo na splet. V centru pomoči za zdravljenje odvinosti od medmrežja Logout ob tem opozarjajo na morebitne težave.

"K nam se je po pomoč obrnilo kar nekaj družin, kjer mladostnik ali mladostnica pred karanteno ni igrala videoiger oziroma jih je igrala občasno, saj so imeli druge dejavnosti. V času karantene in šolanja na daljavo pa so začeli igrati videoigre oziroma jih igrajo občutno preveč. Eni igrajo, da ohranijo socialno mrežo, češ 'sošolci in prijatelji igrajo in se tako družijo', spet drugi so tekmovalni in so jim predvsem pomembni dosežki. Trenutno se lahko urijo, merijo in potrjujejo predvsem v videoigrah," je pojasnila sodelavka Centra pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta Logout, psihologinja Franja Gros.

Porušena struktura dneva

Pomoč Logouta, kjer ponujajo programe brezplačnega zdravljenja digitalnih zasvojenosti, po besedah Grosove išče tudi veliko "povratnikov", torej posameznikov, ki so v preteklosti že uspešno končali njihove programe, pa so v trenutnih razmerah v čezmerni uporabi zaslonov "spet našli neko domačnost in zavetje pred stiskami in negotovostjo o prihodnosti".

Osebam, ki se obračajo nanje, veliko težavo predstavlja urnik oziroma struktura v dnevu, ki se je v času karantene popolnoma podrla; posamezniki so zamenjali dan za noč, porušil se jim je bioritem. Ljudje se vračajo v stare vzorce odlašanja z delom, je dejala psihologinja. Dodala je, da v praksi srečujejo primere, ko so posamezniki že imeli vzpostavljeno strukturo in načrt dejavnosti v dnevu in tednu, pa se jim je vse podrlo, saj so zaradi karantene odpadle vse načrtovane dejavnosti.

Tako so v Logoutu za pomoč svetovancem precej prilagodili način dela, po potrebi se s posameznikom slišijo tudi večkrat tedensko, nadgradili so podporne skupine, vključno z druženjem na platformi Discord. Po besedah Grosove njihova skupina za druženje, pogovor in samopomoč že prerašča v podporno skupnost. "Za nekatere sta ta skupina in naša svetovanja edina struktura v tednu," je poudarila.

Vpliv osebnostnih značilnosti, okolja in kulture

Odnos, ki ga ima posameznik do mamil oziroma tveganih vedenj, ki lahko vodijo v zasvojenost, v kolikšni meri ta vplivajo nanj in na njegova dejanja, je odvisen od njegovih psiholoških oziroma osebnostnih značilnosti, socialnega okolja, v katerem živi, vključno z dostopnostjo do psihoaktivnih snovi oziroma tveganih vedenj, in kulture, ki ga zaznamuje in oblikuje, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

V Sloveniji se v zadnjih letih stanje na področju uporabe tobaka in alkohola med mladostniki nekoliko izboljšuje, povečuje se poraba prepovedane konoplje, strmo pa narašča predvsem število nekemičnih oziroma vedenjskih odvisnosti. Po podatkih za leto 2018 pa je med prebivalci, starimi 15 do 64 let, 24 odstotkov kadilcev, 47,3 odstotka visoko tveganih pivcev, 21 odstotkov abstinentov in 20,7 odstotka uporabnikov marihuane.

Podporno okolje in dostopni programi

Dejavnosti za preprečevanje in zmanjševanje zasvojenosti morajo biti po priporočilu NIJZ-ja usmerjene v zagotavljanje varnega in podpornega okolja, splošne ukrepe za razvijanje in krepitev osebnostnih, socialnih in vedenjskih veščin posameznika ter kakovostne in dostopne programe obravnave, zdravljenja in rehabilitacije. Pomoč pri zasvojenostih je mogoče poiskati tudi po telefonu ali spletu.

Med viri pomoči, ki jih navaja NIJZ, so spletna stran projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, brezplačni svetovalni telefon za opuščanje kajenja 080 27 77 in prav tako brezplačni svetovalni telefon za psihološko podporo v času epidemije koronavirusne bolezni 080 51 00. Na spletni strani NIJZ-ja je mogoče najti seznam organizacij in krajev, kjer se lahko dobi pomoč pri duševni stiski in vedenjskih zasvojenostih. Do preklica pa zaradi epidemije ni brezplačnih individualnih svetovanj in skupinskih programov za opuščanje kajenja v zdravstvenovzgojnih centrih oziroma centrih za krepitev zdravja.