Po veljavni zakonodaji je prodaja pirotehničnih izdelkov prve kategorije, katerih glavni učinek je pok, dovoljena med 19. in 31. decembrom, njihova uporaba pa je dovoljena med 26. decembrom in 1. januarjem.

Prodaja, posest in uporaba izdelkov druge in tretje kategorije, katerih glavni učinek je pok, to so petarde različnih oblik in moči, je prepovedana. Globe za kršitve tega zakona se gibljejo od 400 do 1.200 evrov.

Ker je prodaja tovrstnih izdelkov v bližnji Avstriji dovoljena, se marsikdo odloči za nakup tovrstne pirotehnike čez mejo ali celo na črnem trgu. Lani decembra so policisti opravili 1.560 zasegov prepovedanih izdelkov, letos pa zasegov še ni bilo.

V prvo kategorijo sicer sodijo ognjemetni izdelki, katerih uporaba je dovoljena v strnjenih naseljih in povzročajo zelo majhno nevarnost. Gre za tortne fontane, čudežne svečke, pasje bombice in pokajoče kroglice. Iz druge kategorije pa so dovoljene razne rakete in fontane.

Pirotehnične izdelke prve in druge kategorije lahko uporabljajo mladoletniki, stari od 14 oziroma od 16 let, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Uporaba fontan in baterij je dovoljena le osebam, starejšim od 18 let.

Med poškodovanimi največ najstnikov
Neprevidna uporaba pirotehničnih izdelkov povzroči telesne poškodbe, kot so opekline, raztrganine rok, poškodbe obraza in oči, je dejal reševalec UKC-ja Ljubljana Boštjan Plahutnik, ki je na začetku novega leta oskrbel moškega, ki je prižgal raketo in jo želel v nasprotju z navodili izpustiti v zrak, a mu jo je še v roki razneslo.

Lani so v UKC-ju Ljubljana v prednovoletnem času obravnavali sedem poškodb, to število pa se z leti tudi zaradi večje ozaveščenosti zmanjšuje. Med poškodovanimi je sicer še vedno največ najstnikov, sledijo otroci do desetega leta, šele potem starejši, je povedal Simon Herman iz kliničnega oddelka za travmatologijo kirurške klinike UKC-ja Ljubljana.

Glasni poki ne vznemirjajo le ljudi, zelo stresni in naporni so tudi oz. predvsem za živali. V Društvu za zaščito živali Ljubljana s projektom Prazniki brez pokanja spodbujajo ljudi, da si novoletni čas popestrijo kako drugače ter denar za pirotehniko porabijo koristneje. Ob tem so pripravili nasvete, kako prestrašenim živalim olajšati praznični čas.

Debelost je daleč od hedonizma
V UKC-ju Ljubljana opozarjajo na pomen uživanja zdrave hrane tudi v času božično-novoletnih praznikov. Zaradi prevelike količine nezdrave, mastne, sladke in na splošno težko prebavljive praznične hrane je namreč v tem času več prebavnih težav, poslabšajo se kronične bolezni.

Predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni pediatrične klinike Tadej Battelino je posebej opozoril na škodljivost hrane, ki vsebuje veliko sladkorja. Po njegovih besedah sladkor daje občutek ugodja, ki vodi v odvisnost. Nihanje sladkorja v krvi, ki je posledica uživanja sladke hrane, pa z leti povzroča upad kognitivnih sposobnosti.

Battelino je izrazil razočaranje, da so v Sloveniji še vedno dovoljeni reklamni slogani, kot je Sladica moja pravica. Ob tem je spomnil, da je v naši državi relativno visoka stopnja debelosti in posledično tudi sladkorne bolezni. Dodal je, da je osnovna pravica otroka pravica do ljubezni, ki pa je starši naj ne kupujejo s sladicami.

Vodja službe za dietoterapijo in bolniško prehrano pediatrične klinike Andreja Širca Čampa je dejala, da je debelost "daleč od hedonizma in se za njo pogosto skriva psihična motnja". Po njenih besedah so pomemben del "debelilnega okolja" lažnive in nemoralne reklame, ki skušajo nezdravo hrano, z obilo sladkorja, prodati kot nekaj dobrega in jo prikazujejo kot obliko nagrajevanja.

Marjeta Tomažič s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni interne klinike pa je poudarila, da poziv k zdravemu prehranjevanju tudi v prazničnem času ne pomeni "pribijanja sladkorja na križ". Po njenih besedah se je mogoče posladkati z bolj zdravimi sladicami, ki jih sami pripravimo. Ob tem je pohvalila prizadevanja šol in vrtcev za zdravo prehranjevanje otrok.

Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije, ki so jo kot del mednarodne pobude v letu 2016 izvedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je pokazala nekatere ugodne trende na področju prehranjevanja. Kljub temu pa se v povprečju še vedno vsak drugi odrasli skozi celo leto prehranjuje pretežno nezdravo.

Prazniki vezani na obloženo mizo
Več kot dve tretjini (70 odstotkov) prebivalcev, starih od 55 do 74 let, imata po rezultatih raziskave čezmerno telesno težo, delež je nekoliko manjši pri mlajših odraslih. "Zato je pomembno, da se zavedamo, da ni vsak dan praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje. To so energijsko bogata živila, z veliko maščob, sladkorja in soli, po načinu priprave pa predvsem ocvrta," so zapisali na NIJZ-ju.

Praviloma taka hrana vsebuje tudi malo vlaknin, prav taka živila pa se najpogosteje pojavijo na naših krožnikih za praznike. Slovenski prazniki so namreč že pregovorno vezani na praznično obloženo mizo, pogostejše prenajedanje in opuščanje telesne dejavnosti, kar pa lahko poslabša naše počutje, razpoloženje in storilnost.

"Če recimo pečemo božično potico ali pa novoletno torto, bodimo zmerni pri dodajanju maščob in sladkorja. Priporočamo, da v času božično-novoletnih praznikov ohranimo zmernost tako pri mizi kot tudi že pred tem v trgovini," so še dodali na NIJZ-ju.