Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je po seji glavnega odbora sindikata dejal, da standardov in normativov niso sprejeli za to, da bi jih ljudje presegali in zaslužili več, ampak da bi postopno prišli do tega, da bi se jih držali. Zato pričakuje, da se bo že letos spoštovalo načelo, da eni družinski ambulanti pripada 1895 pacientov, število opredeljenih bolnikov pa lahko to presega le do 30 odstotkov, a le če se zdravnik s tem strinja.

Napovedal je, da bodo pripravili predlog uredbe. Ministru za zdravje Samu Fakinu ga bodo predali v roku od 14 dni do enega meseca in pričakujejo, da bo z njim soglašal. "To bo prvi korak, zgolj obliž, da smo se sploh pripravljeni pogovarjati o sodelovanju," je dejal predsednik Fidesa, pri čemer je opozoril, da ta hip niso izpolnjeni niti pogoji, zaradi katerih so pred dvema letoma stavko prekinili.

Pri tem je napovedal, da bodo na bližnji konferenci sindikata sprejeli "zelo radikalne" odločitve. "Ali bo ta država šla v spremembo zdravstvenega sistema, ki bo postal dober tako za uporabnike kot izvajalce ali pa bo nastal konflikt," je dejal. Pri tem pa je ugotavljal, da politika zdravje in bolnike zlorablja pred volitvami, ko je treba kaj narediti, pa ne naredi ničesar.
Po njegovih besedah so zaskrbljeni, ker se jim zdi, da ta vlada – tako kot vse prejšnje v zadnjih desetih letih – ni sposobna narediti takih reform, ki bi omogočale, da bi bila dostopnost zdravstvenega sistema primerna srednjeevropski državi. "Naše zdravstvo postaja vse manj javno in vedno bolj državno, kar pomeni, da je vedno manj učinkovito," je ugotavljal.

Fakin: Razmere v zdravstvu niso kritične

"Število zdravnikov raste, število medicinskih sester raste, bolniki ostajajo bolj ali manj isti, vzorci obolevnosti se niso pretirano spremenili, imamo 600 milijonov evrov več denarja - pa mi vi povejte, ali je to kriza," pa je v odzivu na Kuštrinovo izjavo dejal minister za zdravje Samo Fakin. Kot je pojasnil, na ministrstvu pospešeno vodijo dejavnosti v povezavi z "domnevnim razpadom primarnega zdravstvenega varstva", za katerega sicer ocenjujejo, da ga ni. Posvetovali so se z zdravstvenimi domovi in po ministrovih besedah praktično nihče ne opaža, da bi bilo kaj bistveno drugačnega, kot je bilo v preteklih letih. Le da imajo ponekod zaradi gripe nekaj bolniških odsotnosti zdravnikov.

"Lahko zagotovim, da je sistem kot tak pod kontrolo, pojavljajo pa se določeni individualni odkloni, ki jih ne gre posploševati na Slovenijo. Sindikat si seveda to lahko privošči, ministrstvo za zdravje si tega ne more," je poudaril. "V preteklih dneh smo bili priča velikim besedam, ampak brez podatkov," je bil kritičen.

90 odstotkov bolnikov ima svojega zdravnika

Poudaril je tudi, da je 90 odstotkov bolnikov že opredeljenih pri zdravnikih. Vtis, da množično primanjkuje zdravnikov in da se bolniki ne morejo opredeljevati, ki ga nekateri poskušajo ustvariti, ne drži, je poudaril Fakin.

Opozoril je tudi, da so se v preteklosti dogovorili za znižanje glavarinskih količnikov brez resnih analiz, in napovedal resno prevetritev obračunskega modela. Število glavarinskih količnikov po ministrovih besedah še ne pomeni, da so zdravniki obremenjeni. Obremenitev je po njegovih besedah treba gledati na dnevni bazi, torej koliko bolnikov in s kakšnimi težavami dnevno pride v ambulanto. "Po naših podatkih na leto 300 bolnikov od 1.800 opredeljenih sploh ne pride k zdravniku. Se pravi, da ima zdravnik 1.500 bolnikov na leto, s katerimi dela, kar je pa približna zahteva Fidesa," je še dejal.

Zdravniška zbornica: Ministrove izjave ne vodijo k rešitvam

V Koordinaciji zdravniških organizacij so se ostro odzvali na oceno ministrstva za zdravje, da razmere v zdravstvu niso kritične. Želijo si, da si ministrstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije slike o stanju ne bi ustvarjala samo na podlagi številk, ampak bi poznala tudi zgodbe zdravnikov iz ordinacije.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenija Zdenka Čebašek-Travnik je poudarila, da številke niso vse in da način, kot jih predstavlja ministrstvo, ne vodi k rešitvam, ampak se bodo problemi samo še zaostrovali. Zdravstvo se mora začeti urejati na podlagi standardov in normativov tako za zdravnike kot medicinske sestre, so po njenih besedah enotni v zdravniških organizacijah.

"Jezi nas, da od oktobra, ko smo dobili prve pozitivne impulze s strani nove vlade in ministrstva, do danes ni prišlo do nobenega bistvenega premika in na hitro sprejeti zakoni iz prejšnjega mandata ostajajo. Zlasti zakona o pacientovih pravicah in zdravstveni dejavnosti hromita tako primarni kot bolnišnični nivo," je opozoril predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina.

Ministrova naloga ni ohranjanje zdravstvenih domov pri življenju, ampak zagotavljanje varne, strokovne, zanesljive in kakovostne zdravstvene storitve za bolnike, je bil kritičen predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik. "Statistika je segedin golaž. Eni jejo zelje, eni pa meso," se je odzval na Fakinove navedbe o obremenjenosti zdravnikov in dodal, da bosta ministrstvo in ZZZS uspela dobiti podatke, ki bodo pokazali, da je vse skoraj idealno. Po Dovnikovih besedah bi bolniki lahko dobili mnogo več, če bi tisti, ki imajo vzvode za sprejemanje odločitev, poslušali tiste, ki vsak dan delajo z bolniki.

Ministrstvu med drugim predlagajo, naj naredi primerjavo, koliko časa je zdravnik porabil za administriranje pred desetimi leti, in koliko časa porabi danes. "Če bi k temu dodali še analize, kako je na ta močno podaljšan čas vplivala zakonodaja iz leta 2017, bi lahko sami našli pot, kako krizo zmanjšati," pa je še predlagala predsednica zdravniške zbornice.