Po ocenah vodje poslanske skupine SMC-ja Simone Kustec Lipicer so imeli koalicijski partnerji in ministrica za zdravje intenziven, a uspešen sestanek. Ministrica jih je seznanila z izhodišči, ki jih je v sklopu reforme pripravila v temeljnih štirih zakonih.

Partnerji se strinjajo, da gresta lahko v postopek novela zakona o pacientovih pravicah in novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se dotika dolgoletne težave podeljevanja koncesij. Pri zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakonu o vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov pa so konkretne rešitve po besedah Kustec Lipicerjeve ostale odprte in nepojasnjene, zato se bo koalicija prihodnji teden ponovno sestala in nadaljevala razpravo.

Strinjajo se, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje v sedanji obliki ni potrebno oz. je celo škodljivo in je treba najti drugo rešitev. Ministrica jih je seznanila, da obstajajo scenariji in preračuni o rešitvah, ki pa jih še ni konkretno predstavila, je še povedala Kustec Lipicerjeva.

Kaj bo z dopolnilnim zavarovanjem?
V DeSUS-u so najbolj pričakovali predstavitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki naj bi ga ministrica v skladu s svojo zavezo v javno razpravo dala do ponedeljka. Zakon naj bi v skladu s koalicijsko pogodbo predvidel ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Podpredsednik DeSUS-a Tomaž Gantar je po sestanku dejal, da je od predstavitve, zlasti glede zakona o zdravstvenem varstvu, pričakoval precej več, saj so dobili le idejne predloge. Kaj pomeni to za usodo ministrice, se bodo v stranki še pogovorili.

Glede zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je Gantar dejal, da so bila predstavljena le izhodišča, ki pa puščajo več vprašanj, kot pa dajejo odgovorov. "Strinjamo se, kar je zapisano v koalicijski pogodbi, da se ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ne vemo pa, kako se bo pokrival finančni izpad, do katerega bo ob takšni ukinitvi prišlo. Če nimamo rešitve na mizi, izračunov, potem je zelo težko govoriti zelo vsebinsko, kakšne bodo finančne rešitve," je dejal.

Ko bodo dobili na mizo predlog zakona, bi Gantar pričakoval, da bo besedilo imelo tudi načelno soglasje ministrstva za finance.

Novela zakona o pacientovih pravicah, ki jo je ministrica pripravila, pa ni sporna in gre v korist bolnikom. Pričakuje se, da bo šla ta novela hitro naprej v proceduro, za vse preostale predstavljene zakone oz. izhodišča pa po njegovih navedbah ni časovnice.

Nič prelomnega, pravijo v SD-ju
"Nič takega se ni zgodilo, da bo jutri kaj boljše," pa je po srečanju priznal vodja poslancev SD-ja Matjaž Han. Po njegovih ocenah ne gre za katastrofo, pač pa za realno oceno. Spomnil je, da so pogovori o teh vprašanjih že vrsto let v politiki enaki.

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti gre po mnenju SD v pravo smer, dva predstavljena zakona pa nista reformna. Pri ključnem, to je zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pa je veliko vprašanj, na katere po Hanovih besedah ne bodo mogli še odgovoriti, pač pa je potreben dogovor družbenih skupin. "Da lahko gremo v takšno iskreno razpravo, pa imamo zdaj premalo napisanega," je priznal Han.

Dodal je, da so danes odprli vprašanje, kako za ukinitev dopolnilnega zavarovanja dobiti dodaten denar. "Iskreno moramo priti pred ljudi in reči, da se v zdravstveno blagajno zlije premalo denarja in potrebujemo večji prispevek," je povedal. Prav tako se morajo po njegovih besedah dogovoriti, da denar, ki ga imajo, ne bo odtekal v zasebne žepe. Po njegovih besedah se morata uskladiti finančni in zdravstveni resor.

Najmanj znanega o novostih v zdravstvenem varstvu
Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je v koalicijski pogodbi prioriteta, vendar je glede njegove vsebine najmanj znanega. Tako naj bi bila v zakonu, ki opredeljuje način financiranja zdravstva, napovedana ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga bodo predvidoma nadomestili z dajatvijo.

Po pričakovanju bo zdravstveno zavarovanje po novem odvisno od prihodkov oz. premoženja zavarovanca, medtem ko je cena dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zdaj enotna, ne glede na višino prihodka.

Nova vloga zdravstvene blagajne
V zakonu bo na novo opredeljena vloga Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki pa bo, vsaj glede na zapisano v koalicijski pogodbi, ostala edina zavarovalnica, ki bo zbirala obvezno zdravstveno zavarovanje.

Predvidoma bodo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja podrobneje opredeljene na zakonodajni ravni. Določene pravice so namreč zdaj opredeljene le v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pa ni v skladu z odločbo ustavnega sodišča.

V okviru priprave zakona pa se je razmišljalo tudi o smotrnosti omejitve dolgotrajne bolniške odsotnosti na eno leto, uvajanje čakalnih dni za bolniško in zasebno zavarovanje za odsotnosti.

Koalicijska pogodba tudi predvideva, da bodo zdravstveno blagajno očistili tistih stroškov, ki ne sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje, to so specializacije zdravnikov, pripravništva in terciar. Prvi koraki v tej smeri so bili že storjeni. Vlada je sklenila, da bo te stroške, ki na letni ravni znašajo okoli 105 milijonov evrov, postopoma prenesla v breme proračuna.

Koncesije ne bo mogoče dedovati ali prodati
Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti je bil v javni razpravi že pred dobrim letom. Sprva so z novelo želeli urejati predvsem področje koncesij, nato pa so po javni razpravi besedilo zakona razširili tudi na druga področja. Če bo zakon potrjen v DZ-ju, bo čas trajanja koncesije omejen, po zadnji različici na 30 let. Koncesij po predlogu zakona ne bo mogoče dedovati ali prodati.

Predlog novele tudi določa, da mora imeti izvajalec zdravstvene dejavnosti zaposlenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki ne sme biti v delovnem razmerju za polni delovni čas pri drugem delodajalcu, dovoljeno je le dopolnilno delo.

Hkrati opredeljuje tudi konkurenčno prepoved v zdravstvu. Zdravstveni delavec, ki je v delovnem razmerju v javnem zdravstvenem zavodu, bi lahko opravljal storitve drugje največ v obsegu osmih ur na teden in le na podlagi predhodnega pisnega soglasja delodajalca.

Predlog novele podrobno ureja področje nadzorov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti in na novo opredeljuje tudi oglaševanje zdravstvenih storitev.

Nove pravice pacientov
Ministrica za zdravje bo predstavila tudi predlog novele zakona o pacientovih pravicah, medtem ko so pripombe na osnutek izhodišč predloga novele na ministrstvu zbirali še v sredo zjutraj. Po predlogu osnutka izhodišč bodo uvedli novo stopnjo nujnosti na napotnici. Poleg nujno, hitro in redno bo po novem tudi stopnja zelo hitro, po kateri bodo bolniki obravnavani v dveh tednih.

Poleg tega bodo morali, če bo zakon sprejet v taki obliki, izvajalci zdravstvenih storitev voditi čakalne sezname po vrstah storitev. Pri uvrščanju bolnikov na čakalni seznam bodo lahko upoštevali želje bolnikov, da se zdravstvena storitev opravi pri točno določenem izvajalcu. Vendar v tem primeru ne bodo več obvezani izpolnjevati časovno določenih najdaljših čakalnih vrst.

Po predlogu zakona bodo izrecno prepovedali vpisati bolnika za isto zdravstveno storitev na več čakalnih seznamov. Če bolnik ne bo prišel na storitev, se ga bo črtalo s čakalnega seznama, ponovno pa se bo lahko na seznam za to storitev pri istem izvajalcu uvrstil po treh mesecih. Finančnih kazni za neupravičen izostanek pa ne nameravajo uvesti.

Izvajalec bo moral nekaj dni pred načrtovano zdravstveno storitvijo vzpostaviti stik z bolnikom. Izvajalci bodo morali tako organizirati svoje delo, da bodo bolniki pred ambulanto čakali največ pol ure, predvideva predlog.

Izhodišča zakona o vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov
Ministrstvo za zdravje se je lotilo tudi priprave novega zakona o vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov. Sprva je bilo sicer predvideno, da bo ministrstvo za javno upravo spremenilo zakon o zavodih, v okviru katerega bi na novo uredili vodenje, poslovanje ter nadzor javnih zavodov ter povečali odgovornost direktorjev ter svetov zavodov.

Zakon o lekarniški dejavnosti obravnava DZ
Zdravstveno reformo tvori tudi zakon o lekarniški dejavnosti, ki pa je bil po razhajanjih med koalicijskimi strankami vendarle potrjen na matičnem parlamentarnem odboru. Zakon med drugim prepoveduje vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti, določa mrežo lekarn na primarni ravni ter predvideva brezšivno lekarniško skrb, po kateri bodo lahko bolniki ob odpustu iz bolnišnice dobili potrebna zdravila za čas do prvega obiska pri svojem zdravniku.

Predlog zakona med drugim predvideva, da lahko presežke, ki jih ustvari javni lekarniški zavod, namenijo izključno za izvajanje in razvoj lekarniške dejavnosti. Prepoveduje pa zbiranje t. i. točk zvestobe za zdravila.

Organizacijska oblika v lekarniški dejavnosti ohranja javni lekarniški zavod, katerega ustanovitelj je ena ali več sosednjih občin skupaj, ter koncesionarja, ki mora biti magister farmacije z veljavno licenco. Koncesijo pa bodo lahko po novem podelili najmanj za 15 let in največ za 30 let.