Na ministrstvu za zdravje opozarjajo, da bo po sprejemu zakona o zdravstveni dejavnosti potrebna revizija že podeljenih koncesij v državi, da jih bodo lahko uskladili z zakonodajo. Foto: BoBo
Na ministrstvu za zdravje opozarjajo, da bo po sprejemu zakona o zdravstveni dejavnosti potrebna revizija že podeljenih koncesij v državi, da jih bodo lahko uskladili z zakonodajo. Foto: BoBo
Koncesije v zdravstvu ostajajo

Ministrica Milojka Kolar Celarc je poudarila, da so koncesionarji zelo pomemben del javne zdravstvene službe, ki pripomorejo k uspešnosti zdravstvenega sistema. Ministrstvo za zdravje (MZ) pa je ugotovilo, da področje koncesij ni usklajeno z zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, podeljevanje pa je bilo pogosto prilagojeno potrebam posameznika, zato so pripravili predlog novele zakona, s katerim želijo doseči, da se bodo koncesije transparentno razpisovale in podeljevale.

V času javne razprave so prejeli pripombe 25 deležnikov, ki se nanašajo na različne člene. Vse dobre pripombe bodo upoštevali, k rešitvi posameznih pravnih vprašanj pa je ministrstvo povabilo zunanje pravne strokovnjake, je povedala Kolar Celarčeva.

Po ministričinih navedbah ne držijo očitki, da je predlog novele zakona v nasprotju z evropsko direktivo na tem področju. Po njenih besedah je problem "osnovno nerazumevanje zdravniških organizacij, da je zdravstvena storitev podvržena pravilom tržnega delovanja". Ministrica poudarja, da evropska pravila določajo, da zdravstvene storitve niso podvržene trgu.

Koncesijam posvečeno le nekaj členov
Mojca Grabar s pravne službe MZ-ja je opozorila, da je veljavni zakon podnormiran, saj se področja koncesij dotika le v nekaj členih, ne določa pa meril za podelitev koncesije. Predlog sprememb zagotavlja pravno varnost obeh strani, tako podeljevalca koncesij kot tudi koncesionarjev.

Grabarjeva je tudi opozorila, da bo po sprejemu zakona potrebna revizija že podeljenih koncesij v državi, da jih bodo lahko uskladili z zakonodajo. Predlog sprememb predvideva, da bi koncesije podeljevali za največ 15 let, nato pa prilagajali že podpisane koncesijske pogodbe predlogu zakona.

Na vprašanje, ali je takšna retroaktivnost pravno dopustna, je odgovorila, da zdravnikova "gotovost, da dobi javna sredstva ali koncesijo za nedoločen čas, ni nekaj, kar bi moralo biti dopustno". Ob tem je poudarila, da bi že danes koncesije morale biti dopolnitev javne mreže za čas, ko javni zavodi ne morejo izvajati javne službe. Pri obdobju podeljevanja koncesij pa se bo po njenih besedah gledalo tudi na potrebna vlaganja koncesionarjev v opremo.

Generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Irena Kirar Fazarinc je ob tem opozorila na posledice podeljevanja koncesij brez meril, brez razpisov in neenakomerno. Zdaj se po njenih besedah koncesionarji zajedajo v javno zdravstvo, ki se izvaja v javnih zavodih.

Koncesije v zdravstvu ostajajo