Mladi zdravniki Slovenije so preteklo nedeljo na Facebooku objavili zapis, v katerem vladi in ministrstvu za zdravje očitajo statistično prevaro pri navajanju podatkov o zmanjšanju števila nedopustno dolgo čakajočih. Podatki o nižjem številu čakajočih naj bi bili namreč rezultat spremembe pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah.

Pravilnik je med drugim dopustno čakalno dobo pri stopnji zelo hitro podaljšal s 14 na 30 dni. Uvedli pa so tudi drugačno označevanje nedopustno dolgih čakalnih dob. Po novem pacient nedopustno dolgo čakajoč postane šele, ko število dni od uvrstitve na čakalni seznam preseže najdaljšo dopustno čakalno dobo. Pri stopnji redno ta znaša 180 dni, pri stopnji hitro pa 90 dni.

Povedano drugače – če denimo pacienta zdravstvena ustanova na storitev s stopnjo redno naroči čez dve leti, ta prvih 180 dni čakanja še ni zaveden kot nedopustno dolgo čakajoči. Po prejšnjem pravilniku pa bi bil pacient kot nedopustno dolgo čakajoči evidentiran že prvi dan od uvrstitve na čakalni seznam.

"Podatki pred spremembo pravilnika in po njej niso primerljivi"

Tako podatki pred spremembo pravilnika avgusta 2024 in po njej niso primerljivi. To potrjujejo tudi na ministrstvu. Zato so v današnjem sporočilu za javnost primerjali podatke po spremembi pravilnika, in sicer podatke z 31. avgusta lani in 28. februarja letos.

Ta primerjava kaže, da se je v navedenem obdobju število nedopustno dolgo čakajočih na prvi pregled zmanjšalo za 7790 oz. za 22,4 odstotka. V enakem obdobju se je število čakajočih na vse preglede zmanjšalo s 158.814 na 143.412, torej za 15.402 oziroma za 9,7 odstotka.

Sorodna novica Vpliv zdravniške stavke na paciente: nedopustne čakalne dobe in skrhano zaupanje v zdravstvo

Na MMC-ju smo na začetku leta preverjali stanje čakalnih dob v zdravstvu. Kot so takrat sporočili z NIJZ-ja, je bilo skupno število čakajočih na prvi dan letošnjega leta (308.534) nižje kot na prvi dan lanskega (313.922). V istem obdobju pa se je občutno povečalo število tistih, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo. Če je bilo 1. januarja lani nedopustno dolgo čakajočih 65.841 pacientov, jih je bilo 1. januarja letos že 78.776. Temu ustreza tudi podatek, da se je v istem obdobju povečalo predvsem število čakajočih pacientov z napotnico zelo hitro, teh je bilo v začetku letošnjega leta kar 7572 več kot lani.

Medtem se je število čakajočih z napotnico hitro ali redno v lanskem letu zmanjšalo, prvih za okoli šest tisoč in drugih za skoraj sedem tisoč. Povprečna čakalna doba pa se je v enem letu podaljšala praktično v vseh kategorijah, najdlje bolniki čakajo na terapevtske postopke.

Po mnenju ministrstva so finančne spodbude prinesle pozitivne rezultate

Na ministrstvu so danes še spomnili, da so uvedli finančne spodbude za izvajanje prvih pregledov. Z uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja so določili minimalno število prvih pregledov, ki jih mora opraviti posamezni izvajalec. In prav ta ukrep je po njihovih navedbah prinesel pozitivne rezultate.

Ob tem se je začela upočasnjevati rast števila vseh čakajočih, medtem ko je število vseh čakajočih od januarja 2022 do avgusta 2024 strmo raslo. Tudi to ministrstvo pripisuje svojim ukrepom – finančnim spodbudam, širitvi timov in programov, boljšemu vrednotenju programov in smernicam napotovanja.