Družinski zdravniki so namreč v ponedeljek v javnem pismu opozorili, da jih skrbijo pozivi k zvišanju števila opredeljenih pacientov na družinskega zdravnika, saj zaradi pomanjkanja časa že zdaj bolnikov ne morejo ustrezno obravnavati. Pozivajo tudi, da je nujno razširiti mrežo in privabiti nove zdravnike v družinsko medicino, saj jih je "kronično premalo".

Ministrstvo za zdravje jim je odgovorilo, da smo lahko v Sloveniji upravičeno ponosni na naš model primarnega zdravstvenega varstva, ki ga kot primer dobre prakse pogosto izpostavljajo tudi v drugih evropskih državah.

Navedlo je, da se je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje število zaposlenih v zdravstvu v zadnjih desetih letih povečalo. Število vseh zdravnikov je naraslo za 31 odstotkov, zdravnikov splošne in družinske medicine pa za 32 odstotkov. V letu 2013 je bilo v Sloveniji zaposlenih 1025 zdravnikov splošne in družinske medicine, v letu 2022 pa 1349.

Vlada je, kot so zapisali, za zagotavljanje večjega števila zdravnikov lani podala soglasje k povečanju rednih vpisnih mest na medicinskih fakultetah, in sicer 15 vpisnih mest za program splošne medicine več na ljubljanski medicinski fakulteti in štiri vpisna mesta več na mariborski medicinski fakulteti.

Dodali so tudi, da je od leta 2014 do danes iz tujine prišlo 13 zdravnikov družinske medicine ter da so bili uvedeni ukrepi za lažje zaposlovanje tujcev zdravnikov, vse od skrajšanja prilagoditvenega obdobja do prenosa stroškov postopka od kandidata na izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki je dal ponudbo za delo.

Navedli so tudi dodatne spodbude za specializacijo iz družinske medicine, podaljšanje trajanja izplačila dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve za zdravstvene delavce v ambulantah družinske medicine, možnost izrednega razpisa specializacij in razširitev seznama upravičencev do dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Zdravniki, ki jim bo specializacija iz družinske medicine prvič odobrena letos, bodo namreč za čas trajanja specializacije upravičeni do mesečnega dodatka v višini tisoč evrov bruto.

Na ministrstvu dodajajo, da so z uredbo na primarni ravni uvedli nov standard za ambulante družinske medicine, ki bo vključeval dodatno diplomirano medicinsko sestro, in 15 ambulant specializantov družinske medicine. Uredba vzpostavlja satelitske urgentne centre in t. i. srečevalni sistem, ki bo razbremenil dežurnega zdravnika, ki bo odslej na teren odšel le takrat, ko bo to zahtevalo stanje pacienta.

V odzivu so zapisali še, da so izboljšali sistem napotnic, s čimer zdravnike razbremenjujejo določenega administrativnega dela. In spomnili na zakon o digitalizaciji, ki je v javni razpravi, in bo po besedah ministrstva dodatno odpravil nekatere administrativne ovire in omogočil lažje poslovanje in izmenjavo podatkov. "S tem se bodo zdravniki lahko bolje osredotočili na svoje osnovno poslanstvo - oskrbo bolnikov," menijo.

Fides: Od reforme zdravstva so ostale le prazne obljube

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides poudarja, da družinske zdravnice in zdravniki v pismu opozarjajo na to, kar sami navajajo že ves čas, namreč da javni zdravstveni sistem, kot ga imamo trenutno, ni vzdržen in da je na meji kolapsa. Želijo si, da bi bili zdravniki in celotno zdravstveno osebje bolj slišani, ko opozarjajo na težave zdravstvenega sistema, kot so, denimo, spoštovanje standardov in normativov, delo po evropskem delovnem času "in še bi lahko naštevali".

"Trenutna vlada je ob prisegi reformo zdravstva postavila za prioriteto svojega mandata, a skoraj dve leti pozneje od te reforme ni nič. Ostale so le prazne obljube," so ponovno poudarili. Zato menijo, da je poteza zdravnic in zdravnikov primarija predvsem dobronamerna, da javnosti predstavijo realno stanje javnega zdravstva. "Pri tem jih podpiramo in upamo, da bodo slišani," so še zapisali.

Tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović meni, da je prav, da so družinski zdravniki napisali javno pismo: "V javnosti je namreč slišati popolnoma nesmiselne populistične predloge, da bi bilo treba število glavarinskih količnikov povečati."

Več glavarinskih količnikov namreč pomeni več obiskov v ambulantnem dnevu, kar pomeni, da je vsakemu bolniku namenjenega še manj časa, je pojasnila. To ne bo vodilo do boljše obravnave bolnikov na primarni ravni, ampak bo iz zdravnika naredilo "samo nekega administratorja", ki bo bolniku napisal le napotnico in recept, meni. "To pa nikakor ni namen družinske medicine," je dejala in opozorila, da odgovornosti za slabo organizacijo sistema ne moremo prenesti na družinskega zdravnika, "ki bo pa vendarle odgovoren za to, kaj je z bolnikom naredil v treh minutah, čeprav je vsakomur jasno, da v treh minutah ni mogel opraviti pregleda".

Tako "populistične izjave nekaterih ljudi, ki imajo izkušnje s slovenskih zdravstvenim sistemom", označuje za skrajno neprimerne. "In preprečujejo mladim zdravnikom, da bi se odločili za tako delo," je prepričana.