Pravica do kratkotrajne bolniške odsotnosti z dela brez potrdila zdravnika do treh dni zaporedoma enkrat v letu, ki jo je prinesel Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19, bi veljala le še do 28. februarja 2022, a je vlada na današnji seji sklenila ukrep podaljšati do 31. maja 2022.

Kako se je ukrep birokratske razbremenitve primarnega zdravstva obnesel v praksi? "Zelo podpiramo, izkazalo se je kot praktično in zelo učinkovito. Predlagam, da to postane trajna sistemska rešitev," je za MMC dejal direktor zdravstvenega doma (ZD) Maribor Jernej Završnik in dodal, da gre za čisto nepotrebno birokratsko obremenitev zdravstva, ko se zdravnikom krade čas, da pišejo eno-, dvo- in tridnevne bolniške. Poleg tega je izkoriščanje bolniškega dopusta brez potrdila zdravnika omogočeno le enkrat letno, kar preprečuje, da bi ljudje to pravico zlorabljali.

"Iz izkušenj so kratkotrajni bolniški staleži večinoma potrebni v primeru blagih zdravstvenih težav, pri katerih večinoma tudi ni potreben pregled pri zdravniku, temveč izzvenijo spontano s počitkom, po potrebi si osebe težave dodatno lajšajo z zdravili proti bolečinam oziroma z zdravili za zniževanje povišane telesne temperature. Veliko kratkotrajnih do enodnevnih bolniških staležev pacienti izkoristijo tudi zaradi pregledov in preiskav na sekundarni ravni. Urejanje kratkotrajnega staleža v domeni osebnega zdravnika je tako administrativna in nepotrebna obremenitev, zato bi bilo smiselno, da se pravico do izkoriščanja odsotnosti z dela uredi na način, ki zdravstva ne bo dodatno obremenjeval," so dejali v ZD-ju Ljubljana in za MMC potrdili, da bi bilo smiselno, da bi ukrep postal stalnica.

Delodajalci so proti

Ravno nasprotno pa je pri delodajalcih, ki nad ukrepom niso navdušeni. "Delodajalci so v času veljavnosti ukrepa poročali o zvišanem pojavu bolniških odsotnosti in o povečanem administrativnem bremenu samih delodajalcev z urejanjem teh odsotnosti. Ob tem je treba upoštevati še stroškovni vidik dodatno nastalih odsotnosti," so za MMC pojasnili v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) in ob tem pristavili, da bo treba na uradno statistiko, da bi lahko celovito ocenili položaj, še počakati.

V združenju opozarjajo, da gre za ukrep zmanjšanja birokracije v zdravstvu, ki ima pri delodajalcih ravno nasprotni učinek. "Na ZDS-ju ne zagovarjamo podaljšanja tega ukrepa, za delodajalce je bistvenega pomena znižanje števila dni bolniške odsotnosti v breme delodajalca, ki je bila znižana s 30 na 20 dni, kar je bila tudi naša dolgoletna zahteva," so navedli in napovedali obsežno razpravo glede prispevkov za zdravstveno varstvo pa tudi o določanju in ocenjevanju poklicnih bolezni.

"Žalosten sem, da delodajalci tako razmišljajo. Vsak delodajalec se mora zazreti vase, verjamem, da v okoljih, kjer se delavci dobro počutijo, ni zlorab bolniške," je Završnik komentiral nasprotovanje ukrepu med delodajalci.

Kratkotrajno odsotnost izkoristilo 18.713 zavarovancev

V letu 2021 je pravico do kratkotrajne odsotnosti z dela do treh dni izkoristilo 18.713 zavarovancev, kar je proračun Republike Slovenije obremenilo za 3.795.819 evrov. "Sprejeti ukrep predstavlja prihranek najmanj dveh praviloma kratkih obiskov pri zdravniku (torej 2x 18.713 zavarovancev), pri čemer so pacienti pri družinskih zdravnikih skupaj v letu 2021 opravili 11 milijonov obiskov (všteti so tudi posveti na daljavo)," je številke za MMC razgrnil Damjan Kos z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

V zvezi s to pravico na ZZZS-ju opozarjajo, da je bila novost uvedena zaradi epidemije covida-19 ter bi glede morebitne trajnejše podobne ureditve moralo priti do sistemske rešitve, usklajene med ministrstvom za delo, ministrstvom za zdravje, socialnimi partnerji, delodajalci in sindikati. Vprašanje, ki se zastavlja, pa je, kdo bo po koncu epidemije plačnik tega bolniškega nadomestila, so zapisali. "Takšne rešitve, kot jo imamo trenutno v Sloveniji, v EU-ju ne poznajo, saj bolniško prve dni krije delodajalec ali pa gre za neplačano odsotnost v smislu 'čakalnih dni'," so opozorili na ZZZS-ju. Nekatere evropske države imajo namreč uvedene t. i. čakalne dneve, praviloma prve tri dni, ki niso plačani in torej delavec zanje ne prejme plače ali nadomestila plače. V teh državah se plačan bolniški dopust tako začne šele 4. dan odsotnosti.

Dolgotrajni bolniški dopusti in pripomočki

Podoben administrativni ukrep bi bil, tako meni Završnik, potreben tudi pri dolgotrajnih bolniških staležih. "Zdravniki se po nepotrebnem ukvarjajo z administracijo, zdravnik bi bolniški dopust moral odrediti do največ en mesec, preostalo pa je potem predmet zavarovalnice, o tem odloča komisija ZZZS-ja, se pravi, ta komisija bi to lahko v celoti prevzela," je predlagal in dodal, da "komisija zdaj obravnava primer, potem pošlje odločitev osebnemu zdravniku, ta pa potem vse skupaj vnaša v sistem".

Zdravniki se po njegovih besedah z nepotrebno birokracijo ukvarjajo tudi pri zagotavljanju medicinsko-tehničnih pripomočkov za paciente. "Zdravnik bi samo opredelil, kaj pacient potrebuje. Nato pa bi bila lahko medicinska sestra opolnomočena ali pa zavarovalnica ZZZS, ki bi potem neposredno s pacientom delala, ne pa zdravnik," je še predlagal.

Leta 2021 skoraj 100 milijonov za izolacije

Na ZZZS-ju opozarjajo, da so dolgotrajni bolniški staleži težava, ki iz leta v leto povzroča več stroškov za zdravstveno blagajno. Leta 2013 so znašali 224,7 milijona evrov, leta 2017 314,7 milijona, v letu 2020 444,2 milijona, leta 2021 pa kar 497,7 milijona evrov. Na takšno rast so po podatkih ZZZS-ja vplivale tudi epidemiološke razmere, saj so stroški nadomestil iz razloga izolacije zaradi covida-19 v letu 2021 znašali kar 97,9 milijona evrov in so v primerjavi z letom 2020 večji za 89,3 milijona.

"Slovenska zakonodaja je še zlasti v delu, ki se nanaša na dolgotrajne bolniške staleže, neprimerljiva sodobnim evropskim državam, kjer je trajanje bolniške odsotnosti z dela omejeno praviloma na eno leto. Izjema sta Bolgarija in Slovenija," so navedli pri ZZZS-ju in dodali, da bi bilo zakonodajo nujno treba posodobiti in pohitriti postopke ter ljudem zagotoviti hitrejše okrevanje, nov poklic ali pa invalidsko upokojitev. "Ker je višina bolniškega nadomestila višja, kot bi bila višina invalidske pokojnine, je to še dodaten socialni in ekonomski dejavnik podaljševanja bolniškega staleža," so opozorili.

Ključni izziv je zagotoviti osebnega zdravnika vsem

Direktor mariborskega ZD-ja Završnik je opozoril, da je ključni izziv zdravstva zagotoviti osebnega zdravnika 140.000 zavarovancem, ki izbranega osebnega zdravnika trenutno nimajo. "Rešitev bi bila, da vse te zavarovance ne opredelimo na zdravnika, ampak na zavod. Človek bi se opredelil za naš zdravstveni dom in mi bi poskrbeli, da nekdo od naših zdravnikov izmenjaje poskrbi za te paciente. Na takšen način bi zelo elegantno omogočili, da vse te osebe normalno prihajajo do zdravstvene oskrbe," je navedel primer, kako bi lahko organizacijsko prehodno rešili zagato, dokler ne bo dovolj osebnih zdravnikov v Sloveniji.

"Mi bi zagotavljali, da ena ali dve ambulanti dnevno delujeta v ta namen, tako smo nekoč že delali do leta 1991, to je v bistvu dispanzerski način. Institut izbranega osebnega zdravnika ima svoje prednosti in slabosti," je pojasnil, da je težava v tem, da zdravniki težko oz. ne morejo obravnavati pacienta brez osebnega zdravnika, ker so takšnega pacienta primorani vpisati nase, potem ga pa ne smejo več izbrisati, četudi imajo svojih pacientov že prek glave preveč.

"Govoriti, da bomo vsem tem ljudem zagotovili izbranega osebnega zdravnika, če jih enostavno ni dovolj, ni korektno," je bil jasen.

"Družinska medicina je lepa specializacija"

Ni težava v tem, tako misli Završnik, da bi bila družinska medicina manj zaželena med specializanti, ker ima manjši "prestiž", ampak v tem, da so tu obremenitve prehude. "Delati ambulanto petkrat na teden ni enostavno, vsak dan 80, 100 pacientov, ne zdržiš, fizično ne zdržiš. Družinska medicina je sicer lepa specializacija, lepo delo, a v urejenem okolju," je navedel.

"V samem sistemu je tisoč zdravnikov več kot leta 1991, število Slovencev se ni povečalo, se pravi, imamo predvsem organizacijski problem, ki bi ga lahko rešili enostavno tako, da bi vsi specializanti pred specializacijo šli v osnovno zdravstvo za dve leti, to bi se jim lahko potem tudi na neki način štelo pri specializaciji," je še pristavil in dodal, da imamo v Sloveniji trenutno okoli 2000 specializantov. Trenutno je zdravnikov res premalo, a ključno vprašanje je organizacija, je sklenil misel.