V letu 2009 je bilo prepoznanih 48 primerov okužbe s HIV-om. V primerjavi z letom 2008 število tako ostaja nespremenjeno, v zadnjem desetletju pa je na letni ravni naraslo za 35, v letnih poročilih o spolno prenesenih okužbah in okužbah z virusom HIV v letu 2009 ugotavlja Inštitut za varovanje zdravja RS. Z okužbami z virusom HIV so najbolj prizadeta skupina moški, ki imajo spolne odnose z moškimi.
V letu 2009 je poraslo tudi število novih diagnoz okužbe s HIV-om pri ljudeh, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno od znanih skupin z visokim tveganjem. In še: med letoma 2000 in 2009 je bilo v Sloveniji prepoznanih 293 primerov okužbe z virusom HIV. 25 bolnikov je v omenjenem obdobju umrlo za aidsom.
Med ljudmi s prepoznano okužbo s HIV-om v letu 2009 bi zaradi hude prizadetosti imunskega sistema moral že vsak drugi prejemati protiretrovirusna zdravila. Kar pri 16 od 17 bolnikov, ki so zboleli za aidsom v letu 2009, je bila okužba s HIV-om prepoznana šele v letu 2009. Ker je veliko diagnoz okužbe s HIV-om prepoznih, zamujamo priložnosti za uspešnejše zgodnje zdravljenje, opozarjajo na IVZ-ju.
PREBERITE VEČ
- Spolno prenesene okužbe v Sloveniji, letno poročilo 2009
- Okužba s HIV-om v Sloveniji, letno poročilo 2009
Uradni podatki ne odražajo realnega stanja
Najpogostejše spolno prenosljive okužbe pa v Sloveniji ostajajo klamidijske okužbe in okužbe s humanimi virusi papiloma (HPV). Lansko leto je bilo skupno prijavljenih 663 primerov spolno prenesenih okužb (SPO): 245 primerov genitalnih bradavic, 130 primerov spolno prenesenih klamidijskih okužb, 112 primerov nespecifičnega uretritisa, 49 primerov zgodnjega sifilisa, 17 primerov neopredeljenega sifilisa, 10 primerov poznega sifilisa, 68 primerov genitalnega herpesa, 30 primerov gonoreje, dva primera izcedka iz sečnice moškega in že omenjenih 48 primerov okužbe z virusom HIV.
Najpogosteje prijavljene bakterijske SPO so klamidijske. Čeprav njihovo uradno število v zadnjih letih stagnira ali pada (trije primeri več kot lani in dobrih 30 odstotkov manj kot v letu 2007), pa na inštitutu opozarjajo, da podatki o prijavljenih primerih močno podcenjujejo breme okužb za prebivalstvo. V nacionalni presečni raziskavi, ki je bila izvedena leta 2000, je bilo ocenjeno, da je bilo med osebami, starimi od 18 do 49 let, okuženih 22.300, največ v starosti od 20 do 24 let. Razlog lahko pripišemo relativno majhnemu številu laboratorijskih preiskav klamidijskih okužb, zato številni primeri ostanejo neprepoznani. S tem pa zamujamo priložnosti za zdravljenje in preprečevanje poznih posledic za reproduktivno zdravje žensk, dodajajo na IVZ-ju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje