Med vrhunskimi strokovnjaki na kongresu je bil tudi vodja medicinskega razvoja v podjetju GlaxoSmithKline Thomas Breuer, ki se je med drugim dotaknil pomislekov v zvezi s cepljenjem in nasprotujočimi si informacijami, ki krožijo.

Industrija je po njegovih besedah naredila velik napredek na področju cepiv v zadnjih letih. V podjetju GSK si prizadevajo, da bi povečali zaupanje v cepljenje tako med zdravstvenimi delavci kot tudi v širši javnosti, je dejal. Zdravstveni delavci pa morajo imeti točne informacije o prednostih in tveganjih posameznega cepiva, je poudaril.

Infektolog in pediater na kliniki za vročinska stanja in nalezljive bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Pokorn je dejal, da so razlogi, ki nas vodijo do posameznih odločitev pri skrbi za naše zdravje in zdravje naših bližnjih, včasih zelo iracionalni. "Najbolj radikalni nasprotniki cepljenja verjamejo v svoj prav in vernika težko spreobrneš," je dejal. Preostali pa iščejo informacije na spletu, kjer pa je težko ločiti zrnje od plev, je opozoril.

Nasprotnikov cepljenja ni veliko, je dejala pediatrinja in podpredsednica sekcije za primarno pediatrijo pri združenju za pediatrijo Andreja Borinc Beden. Več je tistih, ki jih je strah cepiti otroka zaradi negativnih informacij o cepljenju. S temi starši moramo pediatri zelo veliko komunicirati, saj po raziskavah 85 odstotkov staršev v tej skupini na koncu zaupa pediatru. Vendar je zato potreben čas, je opozorila.

Ljudje se po informacije pogosto zatekajo na splet, kjer je veliko negativnih in napačnih informacij o cepljenju. Zato so v projektu Vakcinet dejavni tudi na medmrežju, je dejala vodja projekta Vakcinet Ana Keršič.

Specialistka na področju javnega zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Nadja Šinkovec je povedala, da NIJZ izvaja izobraževanja za izvajalce cepljenj, na svojih spletnih straneh pa objavlja tudi informacije za splošno javnost. Starši naj iščejo informacije na preverjenih straneh, do informacij na različnih forumih in nepreverjenih spletnih straneh pa naj bodo nezaupljivi, je pozvala.

Delež cepljenih oseb je dober

Sicer pa je delež cepljenih otrok v Sloveniji dober, je dejal Pokorn. V Sloveniji tako po njegovih besedah, denimo, ni virusa ošpic. V vseh primerih ošpic v zadnjih desetih letih se je bolnik okužil v tujini, je spomnil.

Naša družba ni dovolj zrela, da bi odpravili obvezno cepljenje, je opozorila Borinc Bedenova. Tvegali bi namreč, da precepljenost močno pade, je posvarila.

Dostopnost cepljenja je eden od ključnih dejavnikov, da dosežemo visoko precepljenost, je dejala Borinc Bedenova. Hkrati pa mora biti zdravstveni delavec po njenem pozivu dovolj odgovoren, da se cepi, saj ima stik s številnimi ljudmi.

Na vprašanje, proti katerim boleznim se je priporočljivo cepiti, je Pokorn priporočil nosečnicam cepljenje proti oslovskemu kašlju, otrokom pa vsa cepiva, tudi proti noricam in rotavirusom.