Tako Uran kot Zorman sta pred preiskovalno komisijo DZ-ja o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic že bila, saj je Uran pričal sredi januarja, Zorman pa v začetku februarja. Komisija se je po besedah njene predsednice Jelke Godec iz SDS-a za soočenje prič odločila zaradi njunih nasprotujočih si izjav.

Njune razlage so bile tudi tokrat v nekaterih primerih močno različne, še najbolj pri pojasnjevanju načina dela razpisnih komisij. Zorman je zatrdil, da kot zdravniški član komisije pri oblikovanju strokovnih kriterijev razpisa nikoli ni predlagal konkretnih modelov opornic. Poudaril je, da se tudi s cenami materiala ni ukvarjal.

Uran pa je ponudil diametralno nasprotno razlago, saj so po njegovih besedah zdravniki k strokovnim merilom pripisali model opornice, ki ga predlagajo. Ob tem je Godčeva spomnila, da je Uran med pričanjem 17. januarja dejal, da je zdravniški del razpisne komisije prav tako navedel ceno opornic, ki so bile del razpisa.

Godčeva je glede tega opozorila, da je v gradivu za razpis iz leta 2012 pri vseh sklopih navedena tudi natančna in ne le najvišja dovoljena cena. Hkrati je priči vprašala, kako pojasnjujeta, da je Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana že z razpisom iz leta 2013 nabavil žilne opornice po bistveno nižji ceni.

Nizke cene in pritiski na zdravnike
Do nižjih cen niso prišli z drugačnim razpisom, pač pa zaradi vstopa poljskega dobavitelja Logis Med na slovenski trg, je odgovoril Uran. Zorman je ocenil, da se prelom ni zgodil toliko zaradi "Poljaka", ampak predvsem zaradi drastičnega znižanja cen opornic na evropskem trgu.

Uran je podobno kot na januarskem zaslišanju znova zatrdil, da je prihajalo do poskusov vplivanja na strokovno mnenje zdravnikov. Na vprašanje Godčeve, kdo je pritiskal na zdravnike, pa ni konkretno odgovoril. Domneval je, da je pritisk verjetno prihajal iz stanovskih organizacij, npr. iz kardiološkega združenja. Zorman je na drugi strani zanikal, da bi kdor koli pritiskal na zdravniški del razpisne komisije.

Zakaj prekoračitve nabavnih količin?
Predsednica komisije je priči med drugim vprašala, zakaj je iz razpisa v razpis prihajalo do prekoračitve nabavnih količin in s tem razpisnega proračuna. Uran je odgovoril, da je razlog v tem, da so zdravniki favorizirali določene modele žilnih opornic in da jih je bilo treba dokupiti. Zorman se je skliceval na težavnost planiranja, kaj in koliko nabaviti.

Godčevo je tudi zmotilo, da je ljubljanski UKC povsem enake modele opornic najprej nabavil prek razpisa in nato še neposredno z naročilnicami. Uran je odgovoril, da ima parlamentarna komisija očitno netočne podatke, saj tega niso nikoli uporabili. So se pa po njegovih besedah občasno odločili tudi za nakup z naročilnicami zaradi ugodnih cen.

Zorman je zatrdil, da so dobavitelji opornic sponzorirali strokovna izobraževanja zdravnikov izključno prek UKC in da tudi njemu tega nikoli niso plačali mimo kliničnega centra. Godčeva ga je opozorila, da je komisija pridobila podatke, ki dokazujejo, da so dobavitelji plačevali potne stroške njemu osebno. Zorman njene navedbe ni komentiral.

Spomnimo, da je bila preiskovalna komisija DZ-ja o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic ustanovljena aprila 2016, medtem ko zgodba o preplačilih žilnih opornic sega v leto 2013. Takrat se je izkazalo, da slovenske bolnišnice kupujejo t. i. stente po bistveno višji ceni kot v tujini.