S tem se Slovenija po besedah direktorice Slovenija transplanta Danice Avsec uvršča na osmo mesto na svetu po številu darovanih organov na milijon prebivalcev.

Po statistiki Slovenije transplanta je bilo lani v Sloveniji odvzetih 80 ledvic, 16 src, 38 jeter, 22 pljuč in dve trebušni slinavki. Skupaj je bilo pri 45 darovalcih odvzetih 158 organov.

Odvzem povsod, presaditve le v UKC-ju
Organe v Sloveniji odvzemajo v bolnišnicah, ki so vključene v nacionalno transplantacijsko mrežo - to sta Univerzitetna klinična centra (UKC) Ljubljana in Maribor ter splošne bolnišnice v Celju, Murski Soboti, Novi Gorici, Izoli, Ptuju, Novem mestu, Slovenj Gradcu in na Jesenicah.

Medtem pa presaditve organov opravljajo le v ljubljanskem UKC-ju. Lani so opravili 119 presaditev organov, v zadnjih desetih letih pa 930 organov. V UKC-ju sicer opravljajo presaditve src, ledvic, trebušne slinavke in jeter, medtem ko tistim, ki potrebujejo presaditev pljuč, ta poseg opravijo zlasti na Dunaju.

Presaditev tankega črevesja v Sloveniji ne opravljajo, saj je to po besedah Avščeve ena najbolj zapletenih presaditev, saj ima črevo izreden imunski sistem in so zato rezultati teh presaditev najslabši glede na presaditve drugih organov. Po njenih navedbah je v Evropi zelo malo centrov, ki opravljajo presaditve črevesja.

Izmenjava organov iz različnih držav
Samooskrba z darovanimi organi je poleg števila darovalcev odvisna tudi od števila prebivalstva v državi. Tako so na primer v Nemčiji skoraj v celoti preskrbljeni z lastnimi organi, medtem ko je v Sloveniji večja izmenjava organov z organi iz drugih držav. Iz sistema Eurotransplant je Slovenija v desetih letih prejela 481 organov, oddala pa jih je 911 - lani je prejela skupaj 63 organov, oddala pa jih je 81.

Včasih odvzeti organi ostanejo neporabljeni, lani je bilo v Sloveniji 21 takšnih organov. Neporabljeni organi ostanejo, če za organ ne najdejo primernega prejemnika, medtem ko razdalja med posameznimi transplantacijskimi centri ni vzrok za to, saj je znotraj Eurotransplanta dobro organizirana logistika prevozov organov, pravi Avščeva. Glavni medicinski vzroki, zakaj ostane organ neporabljen, je neprimerna starost organa, slabša funkcionalnost, ali pa odkrijejo pridružene okužbe.

V okviru sistema Eurotransplant poleg Slovenije sicer sodelujejo še Avstrija, Belgija, Hrvaška, Luksemburg, Madžarska, Nemčija in Nizozemska. V teh državah skupaj živi 133,7 milijona ljudi, konec leta 2013 je na presaditev v teh državah čakalo 15.292 ljudi, istega leta je bilo na seznam čakajočih na presaditev vpisanih 11.691 ljudi, kažejo statistični podatki na spletni strani Eurotransplanta.

Skupaj so v teh državah v letu 2013 opravili 6.896 presaditev ledvic, jeter, trebušne slinavke, src in pljuč. Več kot četrtino organov so presadili zunaj držav, v katerih so odvzeli organ mrtvemu darovalcu.

Etična merila za dodeljevanje organov
Velikost organa je pomembna zlasti pri otrocih, ki po večini potrebujejo presaditve jeter. A "k sreči je med otroki manj darovalcev in tudi manj bolnikov na čakajoči listi", pravi Avščeva. Sicer pa so otroci posebna skupina znotraj Eurotransplanta in imajo prednost pri razdeljevanju organov.

Poleg medicinskih pa so po njenih besedah tudi etična merila za dodeljevanje organov. "Čisto mlademu človeku ne moremo dati starega organa," pravi Avščeva. Poleg tega v zadnjih letih pri nas ni več presaditev ledvic od živega darovalca, čeprav je to mogoče. "Zaradi etičnih načel je najprej treba izkoristiti možnosti odvzema od mrtvih darovalcev, nato pa šele od živih," je dodala.

Tudi tkiva in celice
Poleg organov lahko posameznik daruje tudi tkiva in celice - koža, kosti, hrustanec, roženica - darovati pa je mogoče tudi reproduktivne celice in kostni mozeg.

Lani so kožo presadili v 67 primerih, kosti v 59 primerih, hrustanec v štirih primerih, uporabili so tudi 23.506 reproduktivnih celic. Močan je tudi program presajanja roženice. Od darovalcev so pridobili 130 roženic, 85 so jih presadili, kažejo statistični podatki Slovenija transplanta. Leto prej pa so skupaj opravili presaditve krvotvornih matičnih celic pri 122 bolnikih.