"Od 80 hospitaliziranih bolnikov jih je nekaj takšnih, pri katerih je covid-19 vodilna diagnoza, se pravi tisto, zaradi česar so prišli v bolnišnico. Pri teh je v ospredju starejša populacija s številnimi pridruženimi boleznimi. Ti imajo dejavnike tveganje za hujši potek bolezni," je za STA poudarila infektologinja Mateja Logar. Po njenih besedah je bila večina ljudi, ki prihajajo na infekcijsko kliniko, cepljena v prvem obdobju, poživitvenih odmerkov pa večina posameznikov iz rizičnih skupin ni prejela.

Na infekcijski kliniki so zaznali tudi nekaj okužb z gripo, a se po navedbah infektologinje nihče od okuženih z gripo ne zdravi v bolnišnici. Med otroki pa se že pojavljajo tudi okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV).

Logar je povedala, da jo žalosti, da so nekateri bolniki še vedno nastanjeni na hodnikih infekcijske klinike. "Na žalost je situacija takšna, da ne gre samo za to, da bi bolniki, ki potrebujejo hospitalizacijo, prenočili na hodniku in da bi naslednje jutro oziroma čez dan našli ustrezno namestitev na oddelkih, tako da žal včasih na hodniku ostanejo tudi po štiri dni," je dodala.

Dodatne postelje so trenutno na voljo v Bolnišnici Petra Držaja v Šiški, v diagnostično-terapevtskem servisu (DTS), kjer se je napovedovala možnost zagotovitve dodatnih postelj, pa po besedah Mateje Logar "večjih aktivnosti v tej smeri trenutno ni", ker so tudi prostori v DTS trenutno preveč zasedeni.

Infektologinja je opomnila še, da je cepljenje še vedno priporočljivo, kot najbolj smiselno pa je poudarila cepljenje proti gripi in covidu-19. Še vedno so priporočljivi tudi ukrepi za preprečevanje prenosa okužb, kot je redna higiena rok z razkuževanjem in izogibanje prostorom, kjer je večje število ljudi, med katerimi je navedla zlasti nakupovalna središča.

NIJZ: Okužb dihal je vse več

Akutne okužbe dihal so v porastu, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). K obolevnosti z znaki akutne okužbe dihal precej prispeva koronavirus, veliko je tudi rinoviroz, krožijo pa tudi drugi običajni respiratorni virusi. Najboljša zaščita proti gripi in covidu je cepljenje, NIJZ priporoča tudi druge samozaščitne ukrepe.

Epidemiološka situacija glede respiratornega sincicijskega virusa (RSV) in gripe je sicer primerljiva z lansko sezono, je pa trenutno zbolelih z RSV več kot v preteklih tednih, so v sporočilu za javnost pojasnili na NIJZ-ju.

Število obiskov in posvetov v ambulantah družinskih zdravnikov in pediatrov zaradi akutnih okužb dihal je v prejšnjem tednu še naprej naraščalo. Več bolnikov je bilo predvsem iz delovno aktivne populacije, torej starih med 20. in 64. letom. Prav tako se je v ambulantah zaradi tega vzroka povečal obisk starejših od 65 let.

Primeri gripe

Pri družinskih zdravnikih in pediatrih je bilo tudi več obiskov bolnikov zaradi gripe oziroma gripi podobne bolezni. Povečanje obiskov je bilo najbolj izrazito med otroki, starimi do treh let in od štirih do sedem let. Pri starejših od 65 let povečanja gripe oziroma gripi podobne bolezni niso zaznali. Pojavnost akutnih okužb dihal in gripe oziroma gripi podobnih bolezni je sezoni primerna in podobna kot v primerljivem obdobju lani, navaja inštitut.

V laboratorijih so v prejšnjem tednu potrdili viruse, ki povzročajo gripo, v 2,1 odstotka vseh testiranih vzorcev. Med vzorci, odvzetimi v mreži primarnega zdravstva, jih je bilo na gripo pozitivnih šest odstotkov, med vzorci iz bolnišnic pa dva odstotka. Gripe je več v severovzhodni Sloveniji. Kroži tudi RSV, ki je najpogostejši povzročitelj akutnega bronhiolitisa majhnih otrok. Potrjen je bil v 3,4 odstotka vzorcev.

Rinovirusi

Med povzročitelji akutnih okužb dihal še vedno močno prevladujejo rinovirusi, potrdili so jih v 23 odstotkih testiranih vzorcev. Koronavirus so potrdili v 26 odstotkih testiranih vzorcev, delež pozitivnih pa je višji pri vzorcih, ki so jih odvzeli pri bolnikih, ki se zdravijo v bolnišnicah.

Ne glede na porast dihalnih okužb je cepljenje proti gripi in covidu še vedno smiselno, saj je najučinkovitejši, najvarnejši in najpreprostejši način preprečevanja bolezni in njenih posledic.

Priporočljivo je predvsem za ljudi z večjim tveganjem za hujši potek bolezni, cepljenje proti gripi pa je priporočljivo tudi za vse, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo.
V letošnji sezoni se je proti gripi cepilo že več kot 100.000 ljudi. Cepljenje proti gripi in covidu-19 je brezplačno za vse prebivalce, cepljenje proti pnevmokoknim okužbam s polisaharidnim cepivom pa je brezplačno za starejše ljudi in kronične bolnike.

NIJZ: Ob pojavu simptomov bolezni ostanite doma

Če posameznik opazi znake okužbe, kot so slabo počutje, znaki prehlada, kašelj, povišana temperatura, glavobol, težko dihanje, bolečine v mišicah, izguba vonja ali okusa, bolečine v žrelu, naj ostane doma, saj s tem omeji širjenje okužbe. Po potrebi naj se po telefonu posvetuje s svojim izbranim osebnim zdravnikom. Izogiba naj se tesnejših stikov z drugimi, dokler simptomi ne izzvenijo in ne ozdravi, svetuje inštitut.

"Kašljamo in kihamo le v rokav ali v robček ter stran od drugih. Robček po uporabi odvržemo v koš, roke pa si umijemo z vodo in milom. Če kihate in smrkate ter si ob tem pokrijete usta ali nos z dlanjo, z neposrednim dotikanjem bližnjih površin (kljuk, držal) prenesete kužne izločke na površine. S tem se poveča tveganje, da se bodo okužile druge osebe, ki se dotikajo onesnaženih površin, saj virusi pogosto vstopajo v naše telo prek nečistih rok ali s kapljičnim prenosom," poudarjajo na NIJZ-ju.

Uporaba obraznih zaščitnih mask je priporočljiva za osebe, ki spadajo med ranljive skupine prebivalstva, zlasti v zaprtih, slabo prezračenih prostorih, v katerih je hkrati veliko ljudi, so še poudarili na inštitutu. Svetujejo tudi redno prezračevanje prostorov.