Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravstvo je bilo januarja 2023 v zdravstvu odprtih 1.532.779 naročil za zdravstveno storitev, letošnjega 9. februarja, za katerega so zadnji dostopni podatki, pa 1.494.609.

Zmanjšanje odprtih naročil kažejo tudi podatki za čas od 15. januarja, ko se je začela stavka, do 9. februarja. Medtem pa je bilo v enakem obdobju lani, torej od 15. januarja do 9. februarja 2023, število odprtih naročil zdravstvenih storitev ves čas približno enako.

Podatki tudi kažejo, da je bilo od 15. januarja do 9. februarja letos preklicanih manj naročil zdravstvenih storitev kot v enakem obdobju lani, in sicer za nekaj več kot 5000. Od 15. januarja do 9. februarja lani je bilo namreč preklicanih 58.682 naročil, v enakem obdobju letos pa 53.100, kažejo podatki NIJZ-ja.

Med samo stavko so zdravniki tudi izvedli več naročil kot v enakem obdobju lani. Od 15. januarja do 9. februarja lani je bilo izvedenih 387.959 naročil, v enakem obdobju letos pa 439.757 ali 13,4 odstotka več. To na NIJZ-ju pripisujejo večjemu številu naročil, ki so v tem obdobju imela okvirni ali točen datum.

V enakem obdobju je bil lani sicer v veljavi ukrep enega od interventnih zakonov, sprejetih v času ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki je izvajalcem v javni zdravstveni mreži omogočil plačevanje vseh opravljenih zdravstvenih storitev. Ker ukrep ni prinesel želenih učnikov, so ga lani poleti spremenili tako, da so po izvedbi plačane le določene zdravstvene storitve. Letos pa nabora storitev, ki bodo plačane po izvedbi, ne bo več določala zakonodaja, pač pa po napovedih uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto.